Jedro

Ker je sodišče prve stopnje izvedlo vse predlagane in mogoče dokaze ob izreku obsodilne sodbe za kaznivo dejanje ponarejanja listin po čl. 256/III in I KZ, pa se oprlo le na tisti del obremenilnih trditev priče, za katero je sicer samo ugotovilo, da glede vseh ostalih okoliščin ne govori resnice, je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbama obdolženca in njegovega zagovornika ter ob drugačni presoji že ugotovljenih dejstev zaključilo, da ni dovolj dokazov za očitek v obtožnem aktu ter je zato obdolženca iz razloga po 3. tč. 358. čl. ZKP obtožbe oprostilo.

Izrek

Pritožbama obdolženca in njegovega zagovornika se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obdolženec po 3. tč. 358. čl. Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprosti obtožbe, da je predrugačeno javno listino uporabil kot pravo s tem, da je neugotovljenega dne v decembru 1997 predložil E. H. na hodniku stanovanja na naslovu Zupančičeva v Kamniku osebno izkaznico reg. št. xy na ime R. N., pri čemer je vedel, da je bila predrugačena, saj je bila odstranjena originalna fotografija lastnika in na njeno mesto vstavljena fotografija J. P., osebna izkaznica pa je javna listina na podlagi 1. čl. Zakona o osebni izkaznici (Ur. l. RS, št. 75/97); s čimer naj bi storil kaznivo dejanje ponarejanja listin po čl. 256/III in I KZ. Po čl. 498 ZKP v zvezi s čl. 69/II KZ se odvzame ponarejena osebna izkaznica reg. št. xy, izdana na ime R. N., zasežena ob hišni preiskavi stanovanja K. H. dne 5.1.1998. Po čl. 96/I ZKP v zvezi s čl. 98/I ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. tč. drugega odst. 92. čl. ZKP ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki ter nagrada njegovega zagovornika, proračun.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obd. J. P. spoznalo za krivega kaznivega dejanja ponarejanja listin po čl. 256/III in I ter mu izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen štiri mesece zapora in preizkusno dobo enega leta in sedmih mesecev, mu izreklo varnostni ukrep odvzema predmetov ter mu v plačilo naložilo stroške kazenskega postopka. Zoper takšno sodbo sta se pritožila obdolženec in njegov zagovornik in sicer prvi iz vseh pritožbenih razlogov, drugi pa zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, oba pa sta predlagala, naj sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavi, pri čemer naj ju predhodno obvesti o seji senata, ki se je želita udeležiti. Višja državna tožilka je v pisnem mnenju predlagala zavrnitev obeh pritožb kot neutemeljenih. Sodišče druge stopnje o seji senata pritožnikov ni obvestilo, saj je ocenilo, da navzočnost stranke ne bi v ničemer doprinesla k boljši razjasnitvi stvari (čl. 445/I ZKP). Pritožbi sta utemeljeni. Enako kot pritožnika tudi sodišče druge stopnje ocenjuje, da izvedeni dokazni postopek ni z dovolj visoko stopnjo gotovosti potrdil trditev v modificiranem obtožnem aktu, povzetih v izrek sodbe, po katerih naj bi obdolženec neugotovljenega dne v decembru 1997 predložil E. H. ponarejeno osebno izkaznico in s tem izvršil znake očitanega kaznivega dejanja. Kakor ni nikakršnega dvoma, da je bila osebna izkaznica ponarejena na način, kot ga je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe, pa ni mogoče brez pridržkov sprejeti nadaljnje dokazne ocene sodišče prve stopnje, po kateri naj bi bil obd. P. tisti, ki je osebno izkaznico, ponarejeno z vstavitvijo slike obdolženca v originalno osebno izkaznico drugega lastnika, predložil E. H.. Prav ima namreč obdolženčev zagovornik v svoji pritožbi, da imenovane ni mogoče šteti za verodostojno pričo glede na številna protislovja v njeni izpovedbi, ki se praktično v ničemer ne ujemajo s trditvami njenega moža, ki je zaslišan kot priča povsem drugače opisal način in vzrok, zaradi katerega naj bi se ponarejena osebna izkaznica znašla skrita pod puloverji v omari obeh prič. Ker je sodišče prve stopnje v razlogih sodbe samo ugotovilo, da že osebnostne lastnosti oseb, vpletenih v dogajanje, onemogočajo kakršnokoli vero v pričevanje K. in E. H., se ni mogoče strinjati z nadaljnjimi zaključki sodišča prve stopnje, da tudi številne laži obeh ne onemogočajo zaključka, da je osebno izkaznico E. H. izročil prav obdolženec. Ob takšnih ugotovitvah bi bilo mogoče govoriti kvečjemu o utemeljenem sumu za storitev očitanega kaznivega dejanja, ne pa o dokazanem dejstvu, še posebno, ker drugače kot sodišče prve stopnje pritožbeno sodišče meni, da ni mogoče za neuspele poskuse šteti poskuse obdolženca razbremeniti se očitkov v obtožnem aktu, ker priča M. Ž. ni vedel o stvari povedati ničesar in ker naj bi prijavljena izguba treh osebnih dokumentov obdolženca dokazovala, da je manipuliral s fotografijami. Do le-teh je mogoče priti enostavneje z opravljenim fotografiranjem, kot z odstranitvijo iz dokumentov ob istočasni prijavi izgube le-teh. Tudi okoliščina, da obdolženec v spornem času ni bil zdravstveno zavarovan, ne more biti v nikakršni zvezi z očitki v obtožnem aktu, saj je že sodišče prve stopnje na drugih mestih v razlogih sodbe samo ugotovilo, da trditev priče E. H., po kateri naj bi ji obdolženec izročil ponarejeno osebno izkaznico zaradi zavarovanja pri moževem podjetju, ne prenese logičnega preizkusa, ker gre vendar za osebno izkaznico na ime povsem druge osebe in torej obdolženec od takšnega zavarovanja ne bi imel nobene koristi. Glede na gornje ugotovitve sodišče druge stopnje zaključuje, da je sodišče prve stopnje sicer izvedlo vse potrebne dokaze, na podlagi katerih pa je vendarle zmotno ugotovilo dejansko stanje glede predložitve osebne izkaznice določeni drugi osebi kot enemu od elementov obdolžencu očitanega kaznivega dejanja. Ker ob predlagani razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve v ponovno razsojo ne bi bilo mogoče izvesti še dodatnih dokazov, ki bi eventuelno v večji meri potrjevali nezanesljive zaključke sodišča prve stopnje, sodišče druge stopnje izpodbijane sodbe ni razveljavilo, pač pa je v skladu s pooblastilom iz petega odst. 392. čl. ZKP ob drugačni presoji že ugotovljenih dejstev obdolžencu izreklo oprostilno sodbo. Ne da bi se spuščalo v preostale pritožbene navedbe obdolženca in njegovega zagovornika, je glede na izrek oprostilne sodbe s stroški kazenskega postopka obremenilo proračun in v skladu s citiranima določiloma ZKP in KZ ponarejeno osebno izkaznico odvzelo.