Jedro

Leseni del objekta je postavljen na betonsko talno ploščo in nanjo pritrjen preko kovinskih oblog južnega dela objekta, s katerim je spojen tudi severni del objekta. Poleg tega je neizpodbijana tudi ugotovitev, da so na objektu nameščeni žlebovi in odtočne cevi ter odtoki, vgrajeni v betonsko ploščo, kar le potrjuje, da je omenjena betonska plošča sestavni del objekta. To pa pomeni, da je celotni objekt – garaža z nadstreškom – s tlemi povezana stavba. Zato je pravno nepomembno, ali stik med betonsko ploščo in navpičnimi deli objekta predstavljajo kovinski valjčki – celo če investitor „odpelje garažo z nadstreškom“, to lahko stori le brez talne betonske plošče in brez vgrajenih odtokov.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo tožniku izrekla inšpekcijske ukrepe zaradi nelegalne gradnje objekta na zahodnem delu zemljišča parc. št. 428/3 k.o. ... Naložila mu je, da takoj po vročitvi odločbe ustavi njegovo gradnjo (1. točka izreka), da v roku štirih mesecev odstrani severni del objekta tlorisne velikost 5 x 5,8 m in južni del objekta tlorisne velikosti 5 x 6,3 m ter da vzpostavi zemljišče v stanje pred gradnjo, sicer bo opravljena izvršba po drugi osebi (2. točka). Na podlagi 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) je za objekt izrekla prepovedi (3. točka) in še odločila, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (4. točka) ter da ni stroškov postopka (5. točka).

Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je gradbeni inšpektor 26. 1. 2011 na inšpekcijskem pregledu ugotovil, da se gradi omenjeni objekt, katerega leseni stebri so preko kovinskih stojk pritrjeni v betonsko talno ploščo. S kasnejšim ogledom je ugotovil, da je investitor na spodnji del stebrov severnega dela objekta namestil kovinske valjčke, da je južni del objekta (tloris 5 m x 6,3 m) zunaj obit z lesom, znotraj pa s kovinsko podlogo in da je slednja pritrjena na betonsko podlago. Na kontrolnem inšpekcijskem pregledu 4. 7. 2012 je bilo še ugotovljeno, da sta oba dela objekta spojena in povezana ter da so nameščeni žlebovi in odtoki, objekt pa je v uporabi za opravljanje dejavnosti (v času pregleda je v objektu osebni avto, ki ga čistijo).

Na podlagi navedenega je upravni organ zavzel stališče, da obravnavani objekt odstopa od definicije nezahtevnega objekta (garaže) in enostavnega objekta (nadstreška) po določbah Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, saj je namenjen za opravljanje dejavnosti in ne za lastne potrebe. Višina objekta (4,4 m do 4,6 m) presega dovoljeno višino 3,5 m, objekt pa ne izpolnjuje niti pogoja strop – streha. Zavrnil je investitorjevo stališče (omenjeni opravlja dejavnost odkupa in prodaje avtomobilov), da gre za premična objekta (v postopku je predložil fotografije, iz katerih izhaja, da je severni del objekta premaknjen za okoli 1 m proti severu, južni del ni premaknjen), saj gre za objekt, ki stoji na mestu in je njegov namen opravljanje dejavnosti oziroma zaščita osebnih vozil. Zgrajen je na betonski plošči in ima priključeno elektriko in vodovod, odtoke in žlebove. Južni del je preko kovinske obloge fiksno pritrjen na podlago, severni del pa je spojen in povezan z južnim. Ker ne gre za premični objekt, ampak za manj zahteven objekt, za katerega bi investitor moral pridobiti gradbeno dovoljenje, so izpolnjeni pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa iz 152. člena ZGO-1. Upravni organ druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnil. Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da sporni objekt ne predstavlja objekta v smislu 1. in 1.1.5. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1. Ker pritožbeni organ ni upošteval vsebine slednje, je njegova odločitev nezakonita. V nadaljevanju pojasnjuje, da sta premični nadstrešek in premična garaža dejansko premičnini in ne objekta, zato ZGO-1 ne bi smel biti uporabljen. Na spodnjem delu stebrov severnega dela objekta so nameščeni kovinski valjčki, kar je ugotovil že upravni organ, enaki valjčki pa so nameščeni tudi na stebrih južnega dela objekta. O tem je investitor 30. 3. 2012 podal tudi izjavo. Poudarja, da se s premikom ali odstranitvijo obe premični stvari ne poškodujeta in ju je mogoče brez škode za njuni bistvi premikati. Ker nista trajno spojeni z zemljiščem in nista povezani s tlemi na stalnem mestu, ne gre za objekt. Vse to naj bi izhajalo iz priloženih fotografij, mogoče pa je ugotoviti tudi z ogledom. Ker je bilo dejansko stanje v zadevi nepravilno ugotovljeno, tožnik predlaga, naj sodišče odpravi upravna akta obeh stopenj, toženki pa naloži plačilo stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V skladu s prvim odstavkom 3. člena ZGO-1 se gradnja novega objekta lahko začne le na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Na podlagi prvega odstavka 3.a člena se brez tega dovoljenja lahko začne le gradnja enostavnih objektov. Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja (12.1. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). V primeru take gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna (152. člen ZGO-1).

V zadevi je sporno, ali obravnavani objekt predstavlja objekt v smislu določb ZGO-1, na katerega se lahko nanašajo obravnavani inšpekcijski ukrepi. Sodišče poudarja, da v upravnem sporu presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe glede na pravno in dejansko stanje, ki je veljalo v času njene izdaje, v konkretnem primeru 4. 7. 2012. V tem času veljavni ZGO-1 je v 1. točki prvega odstavka 2. člena določal, da je objekt s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami. Po izdaji omenjene določbe je bila s spremembami ZGO-1D (Uradni list RS, št. 57/12 z veljavnostjo od 28. 7. 2012) v prvem odstavku 2. člena ZGO-1 dodana 1.1.5. točka in v njej navedeno, da je objekt povezan s tlemi, če je temeljen ali s pomočjo gradbenih del povezan s tlemi na stalno določenem mestu in ga ni mogoče premakniti ali odstraniti brez škode za njegovo bistvo. Ker je navedena določba začela veljati po izdaji izpodbijane prvostopenjske odločbe, je pritožbeni organ ni bil dolžan upoštevati in z njenega vidika presojati statusa obravnavanega objekta. Tudi zanj – enako kot za sodišče v upravnem sporu – velja, da v pritožbenem postopku presoja zakonitost prvostopenjske odločbe na podlagi predpisov, ki so veljali ob njeni izdaji. Drugačno tožbeno stališče je zato neutemeljeno.

V zadevi ni sporno, da je tožnik najprej zgradil objekt, ki je bil preko kovinskih stojk pritrjen v betonsko talno ploščo, ker pa mu zanj ni uspelo dobiti gradbenega dovoljenja, je nanj namestil kovinske valjčke (3. stran obrazložitve izpodbijane odločbe). Vendar pa se sodišče ne strinja z njegovim stališčem, da naj bi severni in južni del objekta zaradi tega postali premičnini oz. jima takega značaja ne dajejo kovinski valjčki, nameščeni na stiku vertikalnih delov objekta z betonsko ploščo. Tožnik namreč pri utemeljevanju svojega stališča ne upošteva dejstva, ki ni sporno in ki izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, to je, da je leseni del objekta postavljen na betonsko talno ploščo in nanjo pritrjen preko kovinskih oblog južnega dela objekta, s katerim je spojen tudi severni del objekta. Poleg tega je neizpodbijana tudi ugotovitev, da so na objektu nameščeni žlebovi in odtočne cevi ter odtoki, vgrajeni v betonsko ploščo, kar le potrjuje, da je omenjena betonska plošča sestavni del objekta. To pa pomeni, da je celotni objekt – garaža z nadstreškom – s tlemi povezana stavba. Zato je pravno nepomembno, ali stik med betonsko ploščo in navpičnimi deli objekta predstavljajo kovinski valjčki – celo če investitor „odpelje garažo z nadstreškom“, to lahko stori le brez talne betonske plošče in brez vgrajenih odtokov.

Glede na navedeno se sodišče strinja z izpodbijano odločbo in njenimi razlogi. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo. O zadevi je v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo na seji, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo odločbe (da tožnik nima gradbenega dovoljenja, da leseni del objekta stoji na betonski plošči, da je nanjo pritrjen, da so vanjo vgrajeni odtoki, da sta garaža in nadstrešek spojena), med strankama ni sporno.

Kadar sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).