Jedro

Dolžnik ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je vložil ugovor po preteku 3-dnevnega roka. Zato pravilno ni ugodilo preostalemu ugovoru dolžnika po izteku roka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo ugovor dolžnika (1. točka izreka). Zavrnilo je predlog dolžnika za odlog izvršbe (2. točka izreka). Ugodilo je ugovoru dolžnika po izteku roka in ustavilo dovoljeno izvršbo s sklepom o izvršbi z dne 2. 3. 2022 za 28. 3. 2022 plačanih 10.000,00 EUR (3. točka izreka). V preostalem delu je zavrnilo ugovor po izteku roka (4. točka izreka). Ustavilo je izvršbo še za 26. 1. 2022 plačanih 1.372,34 EUR, 7. 3. 2022 plačanih 1.607,09 EUR in 5. 5. 2022 plačanih 69,21 EUR (5. točka izreka). Ugotovilo je, da je zoper sklep o izvršbi, ki ga je dolžnik prejel 4. 3. 2022, vložil ugovor 11. 3. 2022, to je po preteku 3-dnevnega roka. Škoda, ki nastane zaradi oprave izvršbe, kljub zatrjevani slabi finančni situaciji v podjetju, ni škoda, ki bi predstavljala pravno priznano škodo v smislu pravnega standarda nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode. Upnik ni odgovoril na ugovor po izteku roka in je sodišče štelo, da je priznal plačilo. V preostalem delu ugovora po izteku roka dolžnik ni navedel niti izkazal drugih pravno relevantnih dejstev oziroma ni navedel dejstev v zvezi s terjatvijo, na katere se brez svoje krivde ne bi mogel sklicevati v rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi. Upnik je 12. 5. 2022 na sodišče naslovil dopis, v katerem obvešča o delnem plačilu in podaja utesnitev predloga.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je v dopisu 11. 3. 2022 omenjal nestrinjanje z višino sodnih stroškov - aktivacijo spremembe 750,00 EUR in navedbo v prilogi 2, da si je upnik obračunal 28. 2. 2022 tudi 1.000,00 EUR sodnih stroškov, medtem ko je sodišče priznalo stroške 220,40 EUR. Upnik se o tem še danes ni izjasnil. V skladu s pogodbo je še vedno odprto vprašanje višine poračuna italijanske cestnine za leto 2021, za katero s strani upnika ni podana vloga v sistem e-davki. Dolžnik želi, da se ugotovi dejansko stanje dolga, da se lahko knjigovodsko uskladi, da upnik izpolni pogodbene obveznosti, da je znana višina poračuna italijanske cestnine za leto 2022 in vložitev v sistem e-davki ter zagotovi, da denar pride na račun dolžnika.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški pisarni navaja, da kar zadeva sodne stroške, je omenjena vknjižba z dne 28. 2. 2022 kreditna vknjižba - sodni stroški in so bili zgolj navedeni v besedilu, znesek 1.000,00 EUR je bil odštet od odprtih terjatev in ga ni mogoče uveljavljati. Glede višine povračila italijanske cestnine za leto 2021, se slednje očitno nanaša na avtocestni bonus, ki ga samodejno izračuna italijanski konzorcij. Slednje se običajno zgodi okoli novembra naslednje leto, v predmetni zadevi novembra 2022, odstotek oziroma znesek pa določi pristojno ministrstvo. Takoj, ko bo avtocestni bonus povrnjen, bo upnik izdal dolžniku dobropis in mu nakazal znesek, kolikor do upnika ne bo odprtih dolgov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dolžnik z uvodnimi pritožbenimi navedbami, da se strinja z utesnitvijo za 1.000,00 EUR, 1.372,34 EUR in 1.607,09 EUR pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje v 3. točki izreka in v pretežnem delu 5. točke izreka. Za preostali znesek 69,21 EUR delne ustavitve v 5. točki izreka, ko naproša za tretji dobropis, je to predmet poslovnega odnosa z upnikom, ne izpodbijanega sklepa.

6. Ostale pritožbene navedbe, da se dolžnik ne strinja z višino sodnih stroškov 750,00 EUR in 1.000,00 EUR ter na račun italijanske cestnine, bi moral dolžnik podati v pravočasnem obrazloženem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi menice, da bi se o tem presojalo v rednem pravdnem postopku. Vendar dolžnik ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je vložil ugovor po preteku 3-dnevnega roka. Zato pravilno ni ugodilo preostalemu ugovoru dolžnika po izteku roka v 4. točki izreka, ker ni navedel drugih pravno relevantnih dejstev. Prav tako dolžnik obrazloženo ne izpodbija zavrnitve predloga za odlog izvršbe v 2. točki izreka.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno izdalo izpodbijani sklep na podlagi prvega odstavka 61. člena ZIZ, prvega odstavka 71. člena ZIZ, prvega odstavka 58. člena ZIZ, petega odstavka 62. člena ZIZ in prvega ter tretjega odstavka 43. člena ZIZ.

8. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

9. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ, saj z odgovorom ni pripomogel k odločitvi sodišča druge stopnje.