Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
18. 10. 2004
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 28. septembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
sklenilo:
Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 292/2003 z dne 11. 7. 2003 v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Ps 1980/99 z dne 7. 3. 2003 se ne sprejme.
1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek pritožnika za plačilo zakonskih zamudnih obresti od posamičnih zneskov mesečnih akontacij vojaških pokojnin, priznanih z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije kot tožene stranke. Zavrnilo je tudi pritožnikov zahtevek za povračilo stroškov postopka socialnega spora (vključno s stroški postopka s pravnimi sredstvi), v katerem je pritožnik uveljavljal pravico do akontacije vojaške pokojnine. Posledično je zavrnilo tudi pritožnikov zahtevek za povračilo stroškov tega postopka.
2.Višje sodišče je pritožbo pritožnika zoper takšno odločitev zavrnilo. Strinjalo se je s stališčem sodišča prve stopnje o pokojninah kot občasnih terjatvah, za katere velja glede obrestovanja določba 279. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 - v nadaljevanju ZOR), v skladu s katero bi moral podlago za priznanje pravice do zakonskih zamudnih obresti od zapadlih, pa ne plačanih zneskov pokojnin, določati poseben zakon (prvi odstavek), sicer pa tečejo šele od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo (tretji odstavek). Tožena stranka je svojo obveznost plačila zneskov akontacije vojaške pokojnine izpolnila že pred vložitvijo tožbe, prav tako pa ni podana njena odškodninska odgovornost za škodo, ki naj bi pritožniku nastala zaradi zatrjevane zamude s plačilom. V zvezi z očitki pritožnika o odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-53/00 z dne 12. 6. 2003 (Uradni list RS, št. 63/03 in OdlUS XII, 66) kot podlagi za priznanje stroškov socialnega spora je pojasnilo, da se ta ne nanaša na razmerja, kot je pritožnikovo, o katerem je bilo pravnomočno odločeno že pred izdajo odločbe Ustavnega sodišča.
3.Zoper sodbo Višjega sodišča v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje vlaga pritožnik ustavno pritožbo. Meni, da je upravičen do plačila zakonskih zamudnih obresti in povračila stroškov socialnega spora, v katerem je uspel uveljaviti pravico do akontacije vojaške pokojnine. Zatrjuje kršitve prvega in drugega odstavka 14. člena Ustave, tretjega in četrtega odstavka 15. člena Ustave, 22. in 23. člena Ustave. Z izpodbijanima odločbama naj bi bila kršena tudi Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS št. 33/94, MP, št. 7/94 - v nadaljevanju EKČP) oziroma Protokola k tej Konvenciji.
4.Navedbe pritožnika, s katerimi nasprotuje odločitvi sodišč o zavrnitvi zahtevka za plačilo zakonskih zamudnih obresti in za povračilo stroškov postopka, pomenijo po vsebini ugovor zmotne uporabe materialnega prava. To pa ne more biti predmet presoje Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v socialnih sporih, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in uporabi materialnega ter procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Pritožnik v ustavni pritožbi sicer navaja ustavne oziroma konvencijske pravice, ki naj bi mu bile kršene z izpodbijanimi določbami, vendar teh svojih očitkov ne utemelji. Zato jih Ustavno sodišče ni moglo obravnavati. Ob takšnem stališču pa se Ustavnemu sodišču tudi ni bilo treba opredeliti do vprašanja, katere izmed ustavnih določb, ki naj bi bile kršene z izpodbijanima sodnima odločbama, po vsebini sploh pomenijo človekove pravice in temeljne svoboščine in so kot take lahko predmet preizkusa v postopku z ustavno pritožbo.
5.V zvezi z očitkom pritožnika, da pomeni zavrnitev zahtevka za povračilo stroškov socialnega spora zaradi pravice do akontacije vojaške pokojnine kršitev načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, kar naj bi izhajalo tudi iz odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-53/00, pa Ustavno sodišče zgolj v pojasnilo pritožniku dodaja naslednje.
6.Kot je pritožniku pojasnilo že Višje sodišče, določa učinke odločbe Ustavnega sodišča, s katero je bil razveljavljen zakon, 44. člen ZUstS. Zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, se po navedeni določbi ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Poleg tega učinkuje razveljavitev zakona tudi na pravna razmerja, o katerih je že bilo pravnomočno odločeno, če je bila pravočasno vložena ustavna pritožba (glej npr. odločbo št. Up-252/96 z dne 30. 9. 1999, Uradni list RS, št. 86/99 in OdlUS VIII, 293). Glede na navedeno bi lahko pritožnik učinek omenjene zakonske razveljavitve na pravnomočno odločitev sodišč o stroških socialnega spora št. Ps 608/94, ki jih poskuša uveljaviti v tem postopku, čeprav je bilo o njih pravnomočno odločeno že s sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 171/99 z dne 11. 2. 2000 v zvezi s sklepom Delovnega in socialnega sodišča št. Ps 608/94 z dne 25. 8. 1999, dosegel s pravočasno vložitvijo ustavne pritožbe zoper omenjeni odločitvi. Pritožnik, ki je ustavno pritožbo zoper te odločitvi vložil prepozno, zaradi česar jo je moralo Ustavno sodišče zavreči (sklep št. Up-122/01 z dne 23. 4. 2002), pa takšnih učinkov ne more pričakovati.
7.Ker torej z izpodbijanimi sodnimi odločbami očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo. Pri tem se ni ukvarjalo z vprašanjem, ali so izpolnjene procesne predpostavke za njeno obravnavo (izčrpanost pravnih sredstev).
Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata Milojka Modrijan