Jedro

Kot je pravilno navedla tožena stranka v izpodbijanih odločbah, površinskih primerjav med posameznimi delnimi odločbami za posameznega komasacijskega udeleženca ni mogoče primerjati med sabo, in tudi takšna primerjava ni mogoča z delnimi odločbami ostalih komasacijskih udeležencev. Pomembna je le skupna površina vloženih zemljišč glede na skupno površino dodeljenih zemljišč po posamezni delni odločbi.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski upravni organ je v ponovljenem postopku na podlagi odločbe tožene stranke št. 3313-18/2015-2 z dne 20. 5. 2015 z uvodoma navedenimi izpodbijanimi odločbami odločil, da tožeča stranka s tam navedenim solastniškim deležem v komasacijski sklad na območju k.o. X. vlaga tam navedena zemljišča, iz komasacijskega sklada pa se ji v enakem solastniškem deležu dodelijo zemljišča s tam navedeno parcelno številko, površino in vrednostjo. Ugotovljeno je bilo tudi, da se vrednostna razlika zaradi male vrednosti ne poračuna in da so bili vsi komasacijski udeleženci v naravi seznanjeni z mejami novo dodeljenih zemljišč in da je grafični prikaz novo dodeljenih parcel z vpisanimi zemljiško katastrskimi točkami sestavni del odločbe.

2. Iz obrazložitve izhaja, da je Občina Juršinci vložila zahtevo za uvedbo komasacijskega postopka na območju Občine Juršinci, da komasacijsko območje obsega skupno 141 ha kmetijskih zemljišč in zajema večinski del katastrske občine Mostje ter manjši del katastrske občine Y. Na komasacijskem območju k.o. X. je bila izdana odločba o uvedbi komasacijskega postopka št. 331-9/2008 (05076) z dne 28. 10. 2008, ki je postala pravnomočna 17. 3. 2009. Za opravljanje posameznih opravil v komasacijskem postopku je bila imenovana petčlanska komasacijska komisija, katere člani so bili strokovnjaki s pravnega, agronomskega in geodetskega področja, ter predstavnik komasacijskih udeležencev. Izvajalec komasacije A. je na podlagi odločbe o uvedbi komasacijskega postopka in mejnega ugotovitvenega postopka ugotovil obstoječe zemljiško knjižno stanje ter pripravil seznam lastnikov z navedbo parcelne številke, vrste rabe, katastrskega razreda, površine, zemljiško knjižnega vložka, posestnega lista in deleža lastništva. V obdobju med 24. 3. 2011 do 11. 4. 2011 je bil na Upravni enoti Ptuj razgrnjen elaborat idejne zasnove ureditve komasacijskega območja k.o. X., elaborat obstoječega stanja zemljišč in elaborat vrednotenja zemljišča. Elaborati so bili razgrnjeni v prostorih Občine Juršinci in Upravne enote Ptuj. Na razgrnjeni elaborat idejne zasnove ureditve komasacijskega območja, elaborat obstoječega stanja zemljišč ter elaborat vrednotenja zemljišč ni bilo pripomb. V času med 11. 7. 2011 do 26. 7. 2011 je bil razgrnjen elaborat nove razdelitve zemljišč. Na podlagi pripomb je upravna enota opravila ponovno ocenitev nepremičnin po vrednostnih razredih, ki pa je potrdila vrednostne razrede, ki jih je določil že izvajalec komasacije A. d.o.o. oz. v njegovem imenu sodni cenilec B.B. Na podlagi elaborata vrednotenja so bila zemljišča navedenega komasacijskega območja razdeljena v tri vrednostne razrede. Prvi vrednostni razred je bil vrednoten z 42 točkami, drugi vrednostni razred z 38 točkami in tretji s 33 točkami. Na podlagi tega je bila izračunana tudi vrednost cenilne enote, ki je znašala 0,025 EUR. Zaradi zgraditve skupnih objektov in naprav oz. povečanja površin poti, melioracijskih jarkov, vodotokov in zarasti, se je skupna vrednost v komasacijski sklad vloženih zemljišč zmanjšala za 2 %. Za enak odstotek se je zato zmanjšala tudi vrednost zemljišč, ki jih dobijo posamezni komasacijski udeleženci iz komasacijskega sklada. Na podlagi obravnave pripomb je nato upravna enota z odločbami o novi razdelitvi zemljišč za posamezne komasacijske udeležence odmerila samostojne parcele, na katerih so se zavedli solastniški deleži za vsakega do celote. Komasacijski udeleženci, med njimi tudi tožeča stranka, so prejeli nadomestno zemljišče z ustrezno površino vloženega solastniškega deleža. V nadaljevanju v obrazložitvi vsake od sedmih izpodbijanih odločb navaja podatke o zemljiščih, ki jih je tožeča stranka vložila v komasacijski sklad in podatke o zemljiščih dodeljenih iz komasacijskega sklada (z navedbo parc. št., katastrske občine, površine in vrednosti v cenilnih enotah, zmanjšanja vrednosti zaradi izgradnje objektov skupnega pomena ter končne skupne vrednosti). Iz ugotovitev vseh izpodbijanih odločb izhaja, da je razlika med vrednostjo v komasacijski sklad vloženih zemljišč in vrednostjo med zemljišči, ki so bila dodeljena tožeči stranki iz komasacijskega sklada, minimalna, tako da se te razlike ne poračunajo.

3. Drugostopenjski upravni organ je v pritožbenem postopku zavrnil pritožbe tožeče stranke zoper v uvodu navedene izpodbijane odločbe. V obrazložitvi povzema potek komasacijskega postopka in na podlagi podatkov konkretne zadeve ugotavlja, da so izpodbijane odločbe pravilne in zakonite, pritožbe tožeče stranke pa neutemeljene. Pri tem se sklicuje na določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), zlasti prvega odstavka 55. člena ZKZ, ki določa, da se zemljišča na določenem območju lahko zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čim bolj zaokrožena zemljišča (komasacija). Drugi in tretji odstavek 71. člena ZKZ pa določata, da se v primeru velikega števila udeležencev lahko posameznemu komasacijskemu udeležencu vroči le tisti del odločbe, ki se nanaša nanj. Pojasnjuje, da je komasacijski postopek specifičen upravni postopek, ki ga je kot takšnega predvidel zakonodajalec zaradi obsežne in kompleksne materije in ki se kaže v velikem številu strank in zemljišč, kakor tudi razmerij med njimi ter velikim številom različnih primerjalnih parametrov, ki se nanašajo na ta zemljišča. V skladu s prvim odstavkom 65. člena ZKZ komasacijski udeleženci dobijo iz komasacijskega sklada zemljišče približno enake skupne vrednosti. Razlika med skupno vrednostjo vloženih in dobljenih zemljišč pa praviloma ne sme presegati 5 % vrednosti in 15 % površine, pri tem pa ni všteto zmanjšanje površine po 67. členu tega zakona. Prvi odstavek 66. člena ZKZ pa določa, da se pri vrednotenju zemljišč le-ta uvrščajo v vrednostne razrede, vsakemu vrednostnemu razredu pa se določi vrednost enega m2 v cenilnih enotah. Upoštevaje citirani materialni pravni določbi zato tožena stranka pojasnjuje, da so končni parametri vrednosti zemljišč na podlagi vrednostnih razredov ugotovljene cenilne enote za posamezna zemljišča in ne vrednostni razredi sami. Pri tem pa je predmet vrednostne primerjave zemljišč vrednost vseh vloženih zemljišč glede na vrednost vseh dodeljenih zemljišč (seveda v cenilnih enotah), katere razlika ne sme presegati 5 %. Takšna primerjava je po oceni drugostopnega organa pravno relevantna le v okviru posameznega izkaza, v katerem stranka nastopa v določenem lastninsko pravnem razmerju do vloženih zemljišč oz. s točno določenim solastniškim deležem. Vrednostna primerjava med vsemi vloženimi zemljišči, ki jih komasacijski udeleženec vlaga v različnih solastniških deležih, zato ne more biti pravno relevantna, ker ne odraža njegovega točnega prispevka v solastniških deležih na vrednostih vloženih zemljišč, ki bi bil primeren za adekvatno primerjavo. Glede na navedeno je zato po oceni drugostopnega organa neutemeljeno sklicevanje tožeče stranke na nepravilno dodelitev zemljišč po posameznih vrednostnih razredih, saj je bilo kljub temu, da se je predmetno vloženo zemljišče nahajalo na območju višjega vrednostnega razreda, dodeljeno pa je bilo v nižjem vrednostnem razredu, dodeljeno zemljišče skoraj enakovredno vloženemu. Prav tako pa kot neutemeljen zavrača tudi zelo pavšalen pritožbeni ugovor, da je tožeča stranka med vsemi komasacijskimi udeleženci vložila največ kmetijskih zemljišč, prejela pa najmanj, oz. izgubila 80 arov zemljišč. Izpodbijane odločbe tega ne izkazujejo. Iz istih razlogov, kot je že navedeno glede vrednosti zemljišč, je tako po oceni tožene stranke nerelevantna tudi površinska primerjava zemljišč po vseh izkazih oz. izpodbijanih odločbah. Kot neutemeljeno tožena stranka zavrača tudi pavšalno navedbo, da je sama izgubila 13,12 % površin, med tem ko naj bi drugi udeleženci izgubili največ 2 %. Tožena stranka v zvezi z že navedenim navaja, da ni mogoče površinsko primerjati posameznih izkazov oz. delnih odločb posameznega komasacijskega udeležena med sabo, niti takšna primerjava ni mogoča z izkazi oz. delnimi odločbami ostalih komasacijskih udeležencev, pač pa je relevantna le primerjava med skupno površino vloženih zemljišč glede na skupno površino dodeljenih zemljišč po posameznem izkazu oz. delni odločbi. Neenake obravnave tako tožena stranka v konkretnem primeru ne vidi. Neutemeljena je pritožbena navedba, da je prvostopni organ neupravičeno zmanjševal vrednost v komasaciji vloženih zemljišč zaradi poti, ki so že obstajale. Po oceni tožene stranke se je odstotek zmanjšanja vrednosti vloženih zemljišč zaradi povečanja površin poti za vse komasacijske udeležence znižal enako, to je v konkretnem primeru v višini 2 %. Višina tega odstotka se določi z elaboratom nove razdelitve zemljišč, ki temelji tudi na elaboratu idejne zasnove, ki določa novo mrežo poti (in melioracijskih jarkov). Tožeča stranka v okviru pripomb na razgrnjen elaborat nove razdelitve kot tudi v pritožbi zatrjuje nepotrebno zmanjšanje vrednosti njenih vloženih zemljišč zaradi poti, vendar je takšna navedba po oceni tožene stranke pavšalna, saj to zatrjevanje utemeljuje zgolj z okoliščino, da so poti v naravi že obstajale.

4. Tožeča stranka s tožbo izpodbija v uvodu navedene delne odločbe iz razloga, ker materialno pravno niso pravilne, saj so obremenjene z bistvenimi kršitvami določb postopka, zaradi nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja pa je bilo posledično zmotno uporabljeno materialno pravo, zlasti ZKZ. Z izpodbijanimi delnimi odločbami je bila tožeči stranki kršena tudi pravica do enakega obravnavanja, ki izhaja iz ustavno zajamčene pravice enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Tožeča stranka meni, da v izpodbijanih delnih odločbah upravni organ ni sledil napotkom Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ponavlja pritožbene ugovore, da je v komasacijski sklad vložila v pretežnem delu nepremičnine v višjem vrednostnem razredu (B), iz komasacijskega sklada pa je pridobila nepremičnine, ki so večinoma v nižjem vrednostnem razredu (C oz. D). Ne soglaša s pravno popolnoma zmotnim zaključkom tožene stranke, da naj bi šlo v primeru vloženega zemljišča za skoraj enakovredno zemljišče tistemu, ki ji je bilo nato dodeljeno. Citira določbo 39. člena ZKZ, ki opredeljuje namen agrarnih operacij, s katerimi se urejajo kmetijska zemljišča zaradi izboljšanja kmetijskih zemljišč oz. izboljšanja pogojev obdelave. Iz obrazložitve izpodbijanih upravnih odločb pa je razvidno, da tožena stranka pri izvedbi postopka komasacije ni zasledovala omenjenega cilja, čeprav bi ga glede na napotke upravnega organa morala. Poudarja, da je bilo dejansko stanje v zadevi nepopolno ugotovljeno. V okviru upravnega postopka pa je bila zagrešena tudi absolutna bistvena kršitev določb postopka, saj izpodbijane upravne odločbe niso obrazložene v skladu s 214. členom ZUP. Odločbe ne vsebujejo razlogov glede odločilnih dejstev, nimajo razloženih zahtevkov strank ter njihovih navedb o dejstvih ter ugotovljenega dejanskega stanja in dokazov, kot tudi ne odločilnih razlogov za določen pravni zaključek. Zgolj pavšalni zaključek, da ni razlike med vloženo in dodeljeno vrednostjo zemljišč ne predstavlja ustrezne obrazložitve. Zaradi tako pomanjkljive obrazložitve je posledično kršena tudi pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Do navedb in zatrjevanj tožeče stranke, ki jih je podala v prvostopenjskem postopku se tudi tožena stranka ni opredelila. Ponavlja pritožbene ugovore, da je med udeleženci, ki so v komasacijski sklad vložili največ kmetijskih površin, iz njega pa prejeli najmanj. Prav tako ni nihče izmed preostalih udeležencev v postopku izgubil več kot 15 arov zemljišč, tožeča stranka pa je izgubila skoraj 80 arov. Prav tako ne gre spregledati dejstva, da so vsi drugi udeleženci komasacijskega postopka razen tožeče stranke v komasaciji izgubili maksimalno 2 % površin, tožeča stranka pa je izgubila kar 13,32 % površin. Tožeča stranka je tudi v upravnem postopku ves čas izpostavljala, da se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo in da pomeni izguba vsakega kvadratnega metra kmetijskega zemljišča zanjo nenadomestljivo izgubo in nastanek škode pri opravljanju kmetijske dejavnosti. Zaradi takšnega ravnanja upravnega organa je bila tožeča stranka v neenakopravnem oz. slabšem položaju od ostalih udeležencev postopka. Dejansko je izgubila najboljša zemljišča, ki so že izpolnjevala kriterij zaokroženosti, v zameno pa prejela zemljišča, ki so slabše kvalitete. Postopek komasacije je bil nezakonit tudi iz razloga, ker komasacijski odbor ni bil sestavljen v skladu s Pravilnikom o izvedbi komasacije zemljišč (Pravilnik). Navedeni podzakonski predpis namreč določa, da komasacijski odbor zastopa interese komasacijskih udeležencev skozi ves postopek, vključno s sodelovanjem na javnih razgrnitvah ter na obravnavi pripomb in predlogov. V obravnavanem komasacijskem postopku komasacijski odbor ni bil sestavljen v skladu s citiranim podzakonskim aktom, zato ni mogel zastopati interesov komasacijskih udeležencev. Predlaga, da sodišče izpodbijane delne odločbe Upravne enote Ptuj odpravi in zadeve vrne v ponovno odločanje toženi stranki. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijanih delnih odločbah organa prve stopnje in odločbah organa druge stopnje iz razlogov, ki jih navaja v obrazložitvi navedenih odločb. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Tožeča stranka s tožbo izpodbija sedem delnih odločb o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada, s katerimi je bilo odločeno o dodelitvi zemljišč tožeči stranki. Ker je tožeča stranka v komasacijski sklad vlagala različne parcele, katerih solastniki so bili poleg tožeče stranke še različne druge fizične in pravne osebe, je zato po presoji sodišča prvostopni upravni organ utemeljeno izdal sedem izpodbijanih delnih odločb, s katerimi je bilo v izreku jasno in nedvoumno ter pregledno odločeno o tem, katera zemljišča so bila vložena v komasacijski sklad in katera zemljišča so bila dodeljena tožeči stranki iz komasacijskega sklada, čemur je sledila tudi ustrezna obrazložitev. Ker gre za enovit komasacijski postopek, vse izpodbijane odločbe se nanašajo na dodelitev zemljišč v k.o. X. in se med seboj dopolnjujejo, je sodišče sledilo predlogu tožeče stranke in v tem upravnem sporu presojalo zakonitost vseh sedmih izpodbijanih odločb. 8. Komasacijo, to je postopek, v katerem se zemljišča na določenem območju zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čim bolj zaokrožena zemljišča, ureja ZKZ v členih 55. do 76. Komasacija se uvede z odločbo upravne enote (prvi odstavek 57. člena ZKZ). Komasacijski udeleženci pred vložitvijo vloge za uvedbo komasacije izvolijo izmed seboj komasacijski odbor, ki zastopa interese komasacijskih udeležencev, pripravlja predloge, ki jih posreduje upravni enoti, sodeluje pri pripravi predloga elaborata o vrednotenju in razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada. Komasacijski odbor ne sme odločati o pravicah komasacijskih udeležencev (61. člen ZKZ).

9. V postopku komasacije se izdelajo in razgrnejo naslednji elaborati: elaborat obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju, elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju, idejna zasnova ureditve komasacijskega območja in elaborat nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju (prvi odstavek 63. člena ZKZ). Komasacijski udeleženci lahko podajo na elaborate po tem členu pripombe in predloge na sami razgrnitvi, najpozneje pa v osmih dneh po izteku roka razgrnitve. Pripombe in predlogi na razgrnjene elaborate se obravnavajo v postopku pred izdajo odločbe o novi razdelitvi zemljišč, o njih pa se odloči z odločbo o novi razdelitvi zemljišč (četrti odstavek 63. člena ZKZ). Komasacijski udeleženci dobijo iz komasacijskega sklada zemljišče približno enake vrednosti, razlika med skupno vrednostjo vloženih in dobljenih zemljišč praviloma ne sme presegati 5 % vrednosti in 15 % površine (prvi odstavek 65. člena ZKZ). Če dobi komasacijski udeleženec iz komasacijskega sklada zemljišče, ki je večje skupne vrednosti, kot zemljišče, ki ga je vložil, mora v denarju plačati komasacijskemu skladu razliko, če dobi zemljišče manjše vrednosti, pa se mu v denarju izplača razlika (tretji odstavek 65. člena ZKZ).

10. Če se na komasacijskem območju zaradi celovite ureditve zemljišč zgradijo poti, melioracijski jarki, vetrobranski pasovi ali drugi javni objekti, ki so potrebni za izvedbo komasacije in se zaradi tega zmanjša skupna površina zemljišč, ali se iz drugih vzrokov poveča skupna površina zemljišč, ki naj se dodelijo med komasacijske udeležence, se dodeli vsakemu komasacijskemu udeležencu sorazmerno z vloženim zemljiščem manjša oz. večja površina zemljišč (prvi odstavek 67. člena ZKZ).

11. Najpozneje v šestih mesecih po razgrnitvi elaborata o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada izda upravna enota odločbo o novi razdelitvi zemljišč. Pred izdelavo te odločbe mora upravna enota pridobiti potrditev organa, pristojnega za vodenje zemljiškega katastra, da je elaborat o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada izdelan v skladu s predpisi o zemljiškem katastru in seznaniti komasacijske udeležence z njim dodeljenimi zemljišči v naravi. Komasacijski udeleženci morajo prevzeti njim dodeljena in pokazana zemljišča v posest in obdelavo takoj po vročitvi odločbe o novi razdelitvi, razen, če je v odločbi naveden poseben rok za prevzem, svoja dosedanja zemljišča pa morajo prepustiti komasacijskim udeležencem, katerim so z odločbo o novi razdelitvi dodeljena. Šteje se, da je s seznanitvijo komasacijskega udeleženca z dodeljenim zemljiščem v naravi prevzeta začasna posest, ki uživa posestno varstvo po pravilih varstva posesti po ZPP. Pritožba zoper odločbo o razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada ne zadrži njene izvršitve (70. člen ZKZ).

12. Sodišče zaključuje, da so bila v spornem komasacijskem postopku zgoraj citirana določila ZKZ pravilno upoštevana. Izpodbijane delne odločbe izdane po tako izvedenem postopku komasacije pa so pravilne in zakonite. Sodišče soglaša tudi z razlogi, s katerimi je tožena stranka obrazložila zakaj posamezne pritožbene navedbe in ugovore zavrača kot neutemeljene in se v skladu s pooblastilom iz drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) nanje izrecno sklicuje. Tožeča stranka zato s tožbenimi navedbam in ugovori, ki so enaki pritožbenim, ne more biti uspešna. V zvezi s tožbenimi ugovori sodišče še dodaja:

13. Iz izpodbijanih odločb izhaja, da je tožeča stranka iz komasacijskega sklada v solastniškem deležu, ki je ustrezal solastniškemu deležu v komasacijski sklad vloženih zemljišč prejela parc. št. 2067/1, 2061, 2060/1, 2060/2, 2059/1, 2059/2, 2027 in 2031, vse k.o. X. Upoštevaje lego navedenih parcel iz načrta nove razdelitve zemljišč, ki se nahaja v upravnih spisih tožene stranke, sodišče pritrjuje zaključku glede izpolnjenosti kriterija zaokroženosti zemljišč. Enako velja tudi za skupna površinska, kot skupna vrednostna odstopanja, ki se gibljejo znotraj zakonskih okvirov, oz. kriterijev, kar pomeni, da je nova razdelitev v tem smislu zakonita. Sodišče zato kot neutemeljen zavrača (pri)tožbeni ugovor, da je tožeča stranka v komasacijski sklad vložila v pretežnem delu nepremičnine v višjem vrednostnem razredu (B), iz komasacijskega sklada pa je prejela nepremičnine v nižjem vrednostnem razredu (C oz. D). Vrednotenje zemljišč je podrobneje urejeno v 13. členu Pravilnika, ki določa vsebino elaborata vrednotenja zemljišč, med drugim so to tudi strokovne podlage za vrednotenje. Na podlagi elaborata vrednotenja, na katerega tožeča stranka ni imela pripomb, so bila zemljišča komasacijskega območja k.o. X. razdeljena v tri vrednostne razrede. Prvi vrednostni razred je bil ovrednoten z 42 točkami, drugi vrednostni razred z 38 točkami, tretji vrednostni razred pa s 33 točkami. Za komasacijsko območje k.o. X. je bila izračunana vrednost cenilne enote in sicer je vrednost ene cenilne enote 0,025 EUR. Prav tako iz elaborata vrednotenja izhaja, da je zaradi zgraditve skupnih objektov in naprav oziroma povečanja površin poti, melioracijskih jarkov, vodotokov in zarasti, skupna vrednost vloženih zemljišč v komasacijski sklad zmanjšala za 2 %. Za enak odstotek se je zato zmanjšala tudi vrednost zemljišč, ki so jih dobili posamezni komasacijski udeleženci iz komasacijskega sklada. Zaradi pripomb tožeče stranke je oktobra 2011 komasacijska komisija naročila izdelavo še enega izvedenskega cenilnega mnenja, ki ga je izdelala sodna cenilka in izvedenka C.C. in v katerem je potrdila vrednostne razrede kot jih je določil že sodni cenilec B.B. v svojem elaboratu vrednotenja zemljišč komasacijskega kompleksa k.o. X. decembra 2010. Iz izreka izpodbijanih prvostopenjskih odločb izhaja, da je vrednost vloženih in dodeljenih zemljišč, izražena v cenilnih enotah, ob upoštevanju zmanjšanje vrednosti zaradi povečanja površin poti, melioracijskih jarkov, vodotokov in zarasti, enaka. Vsebina izreka je tudi podatek o površini vloženih in dodeljenih zemljišč, ki izkazuje, da je tožeča stranka dobila, v okviru posamezne izpodbijane odločbe v kateri nastopa v določenem lastninsko pravnem razmerju do vloženih zemljišč oziroma s točno določenim solastniškim deležem, zemljišča, ki se po vrednosti ne razlikujejo od vrednosti zemljišč danih v komasacijski sklad. Kot izhaja iz izrekov izpodbijanih delnih odločb je namreč razlika v vrednosti tako minimalna, da se zaradi te minimalne vrednosti, vrednostna razlika ne poračuna.

14. Podatki predloženega upravnega spisa kažejo, da je tožeča stranka v komasacijski sklad kot solastnica posameznih parcel vlagala zemljišča v vrednostnem razredu A, B, C in D in iz komasacijskega sklada prav tako prejela zemljišča v vrednostnem razredu A, B, C in D. Tako je bilo iz vrednostnega razreda A vloženo le 35 m2 oziroma 1470 C. E., med tem ko ji je bila iz komasacijskega sklada dodeljena v solastniškem deležu parc. št. 2061 velikosti 45475 m2 in vrednosti 1909950 C. E., ki se nahaja v vrednostnem razredu A (delna odločba, št. 331-10/2011-170 (05077) z dne 15. 4. 2016). Z isto delno odločbo ji je bila dodeljena tudi parc 2060/1 v vrednostnem razredu B in C, tako da je razlika med vrednostjo v komasacijski sklad vloženih zemljišč (2837038 C. E.) in vrednostjo iz komasacijskega sklada dodeljenih zemljišč (2836849 C. E.) -189 C. E.. Kot izhaja iz delne odločbe št. 331-10/2011-172 (05077) z dne 15. 4. 2016 je bil s citirano odločbo v komasacijski sklad vložen solastniški delež parc. 1219, ki je bil delno v vrednostnem razredu C in delno v razredu B, med tem ko je tožeča stranka iz komasacijskega sklada prejela zemljišče s parc. št. 2031, ki se nahaja v celoti v vrednostnem razredu B. V primeru, ko pa je v komasacijski sklad vložila solastniški delež parcele 1140, ki se je delno nahajala v vrednostnem razredu B in delno v vrednostnem razredu C, pa ji je bil iz komasacijskega sklada sicer dodeljen solastniški delež parc. 2059/1 v vrednostnem razredu C, vendar je bila v tem vrednostnem razredu dodeljena parcela v večji površini. Iz delne odločbe št. 331-10/2011-169 (05077) z dne 15. 4. 2016 namreč izhaja, da je bila v komasacijski sklad vloženo zemljišče v površini 6610 m2 in 237586 C. E. Oziroma v vrednosti 237567 C. E., med tem ko je iz komasacijskega sklada bilo dodeljeno zemljišče v skupni površini 7199 m2, oziroma v vrednosti 237567 C. E. Tako da je razlika -19 C. E.. Enako velja tudi za dodeljeno parc. št. 2059/2, ki je bila z delno odločbo 331-10/2011-168 (05077) z dne 15. 4. 2016 dodeljena v solastniškem deležu tožeči stranki in se nahaja v vrednostnem razredu C. Površina parcele 1168, v vrednostnem razredu B, vložene v komasacijski sklad je znašala 12562 m2 oziroma 420253 C. E., tožeča stranka pa je iz komasacijskega sklada prejela zemljišče v površini 12737 m2 zemljišča vse v vrednostnem razredu C oziroma 420321 C. E., razlika je 68 C.E... Do vrednostne razlike med vrednostjo zemljišč vloženih v komasacijski sklad po delni odločbi št. 331-10/2011-166 (05077) z dne 15. 4. 2016 tudi ni prišlo v primeru dodelitve parc. št. 2067/1, v površini 69824 m2 oziroma 2388272 C. E., in sicer v vrednostnem razredu B 16816 m2 in v vrednostnem razredu C 53008 m2, čeprav je v komasacijski sklad bila vložena parc. št. 1658 v površini 64132 m2 oz. 2388276 C. E., ki se je v celoti nahajala v vrednostnem razredu B. Razlika je znašala -4 C.E.. Do razlike v vrednosti tudi ni prišlo zaradi dodelitve večje površine parc. št. 2060/2 (v vrednostnem razredu C in površini 511 m2 ter 16863 C. E.), glede na to, da iz delne odločbo 331-10/2011-167 (05077) z dne 15. 4. 2016 izhaja, da ji je bilo navedeno zemljišče dodeljeno v zameno za parc. št. 1075 (ki je bila v vrednostnem razredu B in v površini 453 m2 oz. vrednosti 16870 C. E.). Razlika je -7 C. E.. Prav nobene razlike v vrednosti med vloženim in dodeljenim zemljiščem pa ni niti v primeru dodelitve parc. št. 2027, ki se nahaja v vrednostnem razredu D in predstavlja zemljišče, v tem vrednostnem razredu pa je bila tudi parc. št. 1172 (gozd), ki je bila vložena v komasacijski sklad (delna odločba 331-10/2011-171 (05077) z dne 15. 4. 2016).

15. Tudi podatek, da tožeča stranka z naknadnim predlogom, da bi ji proti plačilu bile dodeljene določene parcele v približni izmeri cca 80 arov, ni bila uspešna in je organ odločil tako, kot izhaja iz izpodbijane delne odločbe št. 331-10/2011-168 (05077) z dne 15. 4. 2016, ne pomeni neenakopravnega obravnavanja tožeče stranke. Navedeno odločitev je namreč potrebno presojati tudi v povezavi z določbo četrtega odstavka 63. člena ZKZ, po kateri lahko komasacijski udeleženci podajo pripombe na razgrnjene elaborate na sami razgrnitvi, najpozneje pa v osmih dneh od izteka roka razgrnitve. Tožeča stranka pa je naknadni predlog dala šele dne 23. 11. 2015, v ponovljenem postopku po tem, ko je tožena stranka z odločbo št. 3313-18/2015-2 z dne 20. 5. 2015 odpravila odločbo Upravne enote Ptuj, št. 331-10/2011-102 (05077) z dne 12. 12. 2014 in zadevo vrnila prvostopnemu organu, da v smislu napotil navedenih v obrazložitvi svoje odločbe ponovi postopek.

16. Sodišče kot neutemeljen zavrača tudi (pri) tožbeni ugovor, da so vsi komasacijski udeleženci razen tožeče stranke s komasacijo izgubili maksimalno 2 %, medtem ko naj bi tožeča stranka izgubila 13,32 %. Navedbe tožeče stranke, da je izgubila 13,32 % površin so pavšalne in po presoji sodišča zato ne predstavljajo kršitve ustavne pravice do enakega obravnavanja tožeče stranke v primerjavi z drugimi udeleženci. Kot je pravilno navedla tožena stranka v izpodbijanih odločbah, površinskih primerjav med posameznimi delnimi odločbami za posameznega komasacijskega udeleženca ni mogoče primerjati med sabo, in tudi takšna primerjava ni mogoča z delnimi odločbami ostalih komasacijskih udeležencev. Pomembna je le skupna površina vloženih zemljišč glede na skupno površino dodeljenih zemljišč po posamezni delni odločbi. Neutemeljen je tudi tožbeni očitek glede nepotrebnosti zmanjševanja vrednosti vloženih zemljišč zaradi poti. Gre sicer za prav tako zelo pavšalno navedbo, ki jo tožeča stranka utemeljuje zgolj z okoliščino, da so poti v naravi že obstajale. Kot je bilo že navedeno, je bila višina tega odstotka določena z elaboratom nove razdelitve zemljišč, ki temelji tudi na elaboratu idejne zasnove in ki določa novo mrežo poti (in melioracijskih jarkov).

17. Sodišče prav tako meni, da tožeča stranka neutemeljeno zatrjuje kršitev pravil postopka oz. da izpodbijane delne odločbe nimajo obrazložitve v smislu 214. člena ZUP. Pravilnik v 21. členu določa oz. vsebuje specialne določbe, ki določajo podatke, ki morajo biti vsebovani v odločbi o novi razdelitvi zemljišč. Izpodbijane delne odločbe po presoji sodišča v izreku vsebujejo podatke iz drugega odstavka 21. člena Pravilnika (podatki, ki se nanašajo na posameznega komasacijskega udeleženca) ter v obrazložitvi podatke iz tretjega odstavka citiranega člena (podatki, ki se nanašajo na vse komasacijske udeležence). Iz izpodbijanih delnih odločb tudi izhaja, da je elaborat nove razdelitve zemljišč izdelan na podlagi elaboratov obstoječega stanja zemljišč, idejne zasnove ureditve in vrednotenja zemljišč ter ob upoštevanju 64. člena ZKZ (komasacijski udeleženec dobi iz komasacijskega sklada čim bolj zaokroženo zemljišče) in 65. člena ZKZ (dopustnost vrednostne 5 % in površinske 15 % razlike med vloženimi in dodeljenimi zemljišči). Pojasnjeno pa je tudi, kako je upravni organ obravnaval pripombe (tudi naknadne) komasacijskih udeležencev.

18. Glede na vse navedeno je zato po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Iz tega razloga so neutemeljeni tudi tožbeni ugovori v zvezi s kršitvijo ustavne pravice po 23. in 25. členu Ustave. Sodišče je zato tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

19. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.