Jedro

Za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje po 1. členu ZUSDDD mora vlagatelj, državljan drugih republik nekdanje SFRJ, ki mu je prenehalo stalno prebivališče dne 26.2.1992, izkazati dejansko življenje v Republiki Sloveniji in ne neprekinjeno dejansko življenje.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije z dne 29.8.2000 se odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo tožena stranka ni ugodila vlogi tožnika za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji. V obrazložitvi navaja, da iz tožnikovih navedb v vlogi in njegove izjave dane na zaslišanju pri Upravni enoti A izhaja, da je v obdobju od 17.3.1992 do leta 1997 bival v Zvezni republiki Jugoslaviji. Zato tožena stranka ugotavlja, da tožnik ne izpolnjuje pogoja iz 1. člena Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 61/99), to je da ne biva dejansko neprekinjeno od vključno 25.6.1991 dalje, ker je prekinitev dejanskega bivanja daljša od treh mesecev (2. člen Uredbe o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo, Uradni list RS, št. 47/94). Glede na to, da citirana določba 1. člena zakona zahteva za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujčevo dejansko neprekinjeno bivanje v Republiki Sloveniji od vključno 25.6.1991 dalje, je tožena stranka tožnikovo vlogo zavrnila že zaradi neizpolnjevanja navedenega pogoja in se v ugotavljanje drugih razlogov določenih v 3. členu istega zakona, ni spuščala.

Tožnik v tožbi zatrjuje, da je v A živel 27 let skupaj z družino, ki tam še vedno živi. Čeprav je res, da je zaradi urejanja pokojnine nekaj časa bival v tujini, se je tudi v tem času vse do 17.3.1992 najmanj enkrat mesečno vračal k družini v Republiko Slovenijo. Po 17.3.1992, ko mu je bil onemogočen vstop v Republiko Slovenijo in ko je bil že pred tem izbrisan iz Registra stalnih prebivalcev Republike Slovenije, pa mu je bil vstop v Republiko Slovenijo onemogočen. Tožnik v zvezi s tem zatrjuje, da mu je bil vstop nezakonito onemogočen iz da je bil nezakonit tudi izbris iz registra stalnih prebivalcev. Meni, da bi ob upoštevanju navedenega tožena stranka morala ugotoviti, da je v Republiki Sloveniji bival brez prekinitve. Sodišču zato predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi, in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa udeležbe v tem upravnem sporu ni prijavilo.

Tožba je utemeljena.

Po 1. členu Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 61/99 - ZUSDDD), na katerega se sklicuje tudi tožena stranka v izpodbijani odločbi, je bila omogočena pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje tako tistim državljanom drugih republik SFRJ, ki so na dan 23.12.1990 imeli na območju RS prijavljeno stalno prebivališče in so od tega dne dalje v RS tudi dejansko živeli, kot tudi tistim državljanom drugih republik, ki niso imeli prijavljenega stalnega prebivališča, so pa na dan 25.6.1991 prebivali v RS in so od tega dne dalje v njej tudi dejansko neprekinjeno živeli.

Po navedeni določbi se za državljane drugih republik, ki jim je 26.2.1992 prenehalo stalno prebivališče zahteva, da vlagatelj prošnje izkaže dejansko življenje v Republiki Sloveniji in ne neprekinjeno dejansko življenje. Tožena stranka v izpodbijani odločbi na podlagi dejstva, da je tožnik v času od 17.3.1992 do leta 1997 bival v Zvezni republiki Jugoslaviji sklepa, da tožnik, ki od 25.6.1991 neprekinjeno dejansko ne živi v Sloveniji, zahtevanega pogoja ne izpolnjuje. Tak sklep tožene stranke po presoji sodišča nima podlage v citirani določbi ZUSDDD, saj je navedeni pogoj predpisan za tiste tujce, ki na dan 23.12.1990 v Republiki Sloveniji niso imeli prijavljenega stalnega prebivališča. Ker iz podatkov v upravnih spisih in tožbenih navedb izhaja, da je imel tožnik na dan 23.12.1990 prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, tožena stranka pa tega dejstva in dejstva, da je bil tožnik izbrisan iz registra prebivalstva 26.2.1992 ni ugotavljala, je že iz tega razloga dejansko stanje, na katerem temelji odločitev tožene stranke nepravilno ugotovljeno. Ker pa je pogoj dejanskega prebivanja na območju Republike Slovenije eden od bistvenih pogojev za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje na podlagi ZUSDDD, je v obravnavani zadevi glede izpolnjevanja pogoja dejanskega življenja potrebno ugotoviti vse okoliščine povezane z življenjem prosilca, z njegovo družino in poklicem, ki kažejo na to, kje prosilec pretežno opravlja bistvene življenjske aktivnosti. Ker tožnik v tožbi navaja okoliščine, s katerimi izkazuje, da je imel na dan 23.12.1990 prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji in navaja tudi druge okoliščine, ki so pomembne za ugotovitev dejanskega življenja na območju Slovenije, bo morala tožena stranka v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku ugotoviti vsa dejstva, ki so za pravilno uporabo določb ZUSDDD bistvena. V ponovnem postopku pa se bo morala opredeliti tudi do navedb tožnika o tem, da do prekinitve dejanskega življenja tožnika v Sloveniji v časovnem obdobju od 17.3.1992 do leta 1997, ni prišlo.

Pri ponovnem odločanju bo morala upoštevati tudi odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-246/02 z dne 3.4.2003, iz katere izhaja, da z vidika načela enakosti morebitna odsotnost tožnika do enega leta ne bi smela pomeniti, da pogoj dejanskega prebivanja po 1. členu ZUSDDD ni podan.

Sodišče je tožbi ugodilo na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00 - ZUS), ker je ugotovilo da je bilo dejansko stanje v bistvenih točkah nepopolno ugotovljeno in da ni bil pravilno uporabljen zakon. V ponovnem postopku, bo morala tožena stranka v skladu s 3. odstavkom 60. člena ZUS izdati novo odločbo.