Jedro

V obravnavanem predsodnem upravnem postopku so ostala pravno relevantna dejstva, zaradi katerih je prišlo do zavezanosti občine h kritju razlike do polne vrednosti institucionalnega varstva, nerazčiščena. Plačilna sposobnost zavezanca ni bila ugotavljana, niti ni bilo postopano po 7. členu ZUP, v kolikor bi se izkazali razlogi za njegovo morebitno oprostitev plačila. V ponovljenem upravnem postopku bo zato potrebno postopati v skladu z materialnopravnim stališčem in napotili pritožbenega sodišča.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi št. ... z dne 12. 11. 2014 in št. ... z dne 20. 11. 2013 ter zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. Obenem je tožencu naložilo, da tožnici povrne 508,62 EUR stroškov postopka.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom spremembe sodbe v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka, podredno razveljavitve.

Ker sta zavezanki A.A. in B.B. v letu 2012 prejemali nižje dohodke, kot v letu 2010, ki se je glede na datum vložitve vloge za oprostitev plačila storitve socialnega varstva 22. 11. 2011 upoštevalo za presojo materialnega položaja, so izpolnjeni pogoji za višjo oprostitev po 2. odstavku 31. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev. C.C. kot zavezanec vloge za oprostitev ni podal, zato je bila njegova plačilna sposobnost določena v višini oprostitve upravičenke, ne da bi se odločalo o nižji plačilni sposobnosti. Ni pa mu bilo določeno plačilo v višini celotne oprostitve upravičenke, saj bi to pomenilo, da je v nasprotju s 124. členom ZZZDR dolžan nositi tudi tisti del plačila, ki so ga dolžni nositi njegovi sorojenci, s čimer bi bil postavljen v neenak položaj.

Če upravičenec in zavezanci skupaj ne zmorejo plačati storitve institucionalnega varstva, razliko v luči načela socialne države zagotovi občina stalnega prebivališča upravičenca. Pravica upravičenca je, da se ugotovi njegova plačilna sposobnost in posledično oprostitev plačila storitve, njegova obveznost pa je, da plača storitev v višini svojih zmožnosti. Če je upravičenec delno ali v celoti oproščen, morajo storitev doplačati zavezanci. Višina doplačila je odvisna od njihovega materialnega položaja. Če je zavezancev več, so zavezani v skladu s svojimi plačilnimi zmožnostmi, zato so pravice zavezancev odvisne od obveznosti drugih zavezancev. V primeru, ko zavezanec ne vloži vloge za oprostitev, se šteje, da je zmožen plačati potrebno doplačilo. Zmotno je pravno naziranje sodišča, da je bil kršen 7. člen ZUP, saj C.C., čeprav ni vložil vloge za oprostitev, ni dolžan kriti obveznosti svojih sester. Višja oprostitev iz 31. člena Uredbe ne more bremeniti sozavezancev, temveč jo je dolžna plačati občina.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 73/2003 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izpodbijana posamična upravna akta utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. Zaradi delno nepravilne uporabe materialnega prava in procesnih pomanjkljivosti je ostalo dejansko stanje v predsodnem postopku nepopolno ugotovljeno.

5. V predmetni zadevi gre za presojo pravilnosti in zakonitosti dokončne odločbe toženca z dne 12. 11. 2014 v zvezi s prvostopenjsko odločbo centra za socialno delo z dne 20. 11. 2013. V presodnem upravnem postopku je odločeno, da je upravičenka D.D. oproščena plačila storitve institucionalnega varstva v višini 88,78 EUR od 1. 1. 2012 do 28. 2. 2013 EUR, njen prispevek pa znaša 471,50 EUR. C.C. je oproščen plačila v višini 74,89 EUR, njegov prispevek pa znaša 13,89 EUR. A.A. je v celoti oproščena plačila. B.B. je oproščena plačila v višini 86,83 EUR, njen prispevek pa znaša 1,95 EUR. Hkrati je bilo odločeno, da storitev v višini razlike med oprostitvijo upravičenke in prispevki zavezancev doplača Občina E., v tem sporu tožeča stranka.

6. Ker C.C. kot eden od zavezancev ni vložil zahteve za oprostitev plačila, je bilo v predsodnem postopku šteto, da je njegova plačilna sposobnost tolikšna, kolikor znaša oprostitev upravičenke D.D., torej 88,87 EUR, ne da bi se po uradni dolžnosti ugotavljalo njegovo premoženjsko stanje oziroma dejanska plačilna sposobnost. Sozavezanki sta oprostitev predlagali, vendar je bilo ugotovljeno, da sta glede na premoženjsko stanje plačilno sposobni. Prišlo je celo do tega, da je bila ugotovljena plačilna sposobnost B.B., ki je uveljavljala oprostitev plačila, višja od zneska oprostitve upravičenke, torej višja od štete plačilne sposobnosti C.C., ki oprostitve ni predlagal. Kljub temu je bila ena zavezanka v celoti, druga deloma oproščena plačila po prostem preudarku, ne da bi bili razlogi za takšno oprostitev v izpodbijanih posamičnih upravni aktih utemeljeni na način, da bi bil mogoč preizkus meja in namena prostega preudarka. Posledično je v tem sodnem postopku sporno, ali je tožeča stranka Občina E. dolžna plačati razliko institucionalnega varstva med oprostitvijo upravičenke in prispevki zavezancev, še zlasti ker zavezanec C.C. ni predlagal oprostitve plačila institucionalnega varstva.

Materialno pravno izhodišče za pritožbeno rešitev zadeve

7. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v Zakonu o socialnem varstvu (ZSV; Ur. l. RS, št. 3/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami). Upravičenci in drugi zavezanci so po 1. odstavku 100. člena ZSV dolžni plačati socialno varstvene storitve, razen tistih, ki so že po zakonu brezplačne. Glede na 99. členu ZSV se iz proračuna občine stroški storitev v zavodih za odrasle financirajo le, kadar je upravičenec oziroma drug zavezanec delno ali v celoti oproščen plačila.

8. Skladno s 6. členom Uredbe o merilih za določanje oprostitev plačil socialno varstvenih storitev (Ur. l. RS, št. 110/2004 s spremembami - v nadaljevanju: Uredba)1 pravico do oprostitve lahko uveljavljajo upravičenci in zavezanci, če ne morejo plačati celotne vrednosti opravljene storitve, po vrstnem redu plačil. Primarno je storitev institucionalnega varstva dolžan plačati upravičenec sam, če pa oskrbnina presega njegovo plačilno sposobnost, ima pravico do oprostitve plačila. Višino oprostitve oziroma razliko je dolžan plačati zavezanec, če jih je več, pa vsi skupaj. Tudi zavezanci imajo pod določenimi pogoji pravico do oprostitve, če plačilo presega njegovo plačilno sposobnost (31. člena Uredbe). Le v tem primeru plača razliko do polne vrednosti storitve občina.

V skladu s 124. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR; Ur. l. RS, št. 69/2004 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami), po katerem so otroci dolžni preživljati starše, so k plačilu storitev institucionalnega varstva za starše zavezani otroci glede na plačilno spodobnost. Obveznost občine nastopi šele, če zavezanci sami niso zmožni plačati storitve institucionalnega varstva. Kadar eden od zavezancev ne predlaga, da se ga oprosti plačila storitev institucionalnega varstva, razlike do polne vrednost storitve preprosto ni mogoče prevaliti na občino, kot zmotno meni tožena stranka.

9. Po merilih citirane Uredbe je oprostitev odvisna od vrednosti storitve, višine ugotovljenega dohodka, meje socialne varnosti, plačilne sposobnosti in prispevka k plačilu storitve. Prispevek k plačilu storitve je znesek, ki ga je upravičenec ali zavezanec zmožen in zato dolžan plačati (16. člen Uredbe). Plačilno sposoben zavezanec je dolžan prispevati k znesku, za katerega je bil upravičenec oproščen plačila storitve, vendar ne več kot znaša zavezančeva plačilna sposobnost. Kadar je več zavezancev, se o višini prispevka posameznega zavezanca lahko dogovorijo. Prispevki zavezancev, razen v primeru izvršljivega pravnega naslova ali preživninske obveznosti zavezanca, določene z dogovorom, sporazumom o preživnini ali s sodbo, se določijo v razmerju, ki veljajo za njihovo plačilno sposobnost (18. člen Uredbe). Oprostitev zavezanca se določi kot razlika med višino oprostitve upravičenca in prispevkom zavezanca (2. odstavek 19. člen Uredbe). Pri plačilni sposobnosti gre za presežek dohodka nad mejo socialne varnosti (15. člen Uredbe). Za določitev prispevka zavezancev je torej najprej potrebno ugotoviti njihovo plačilno sposobnost in šele nato v razmerju, ki velja za njihovo plačilno sposobnost, določiti njihove prispevke.

Pri zavezancu, ki ne poda vloge za oprostitev, ni mogoče enostavno šteti, da je plačilna spodobnost tolikšna, kolikor znaša oprostitev upravičenca. Potrebno je po uradni dolžnosti v skladu z merili ugotoviti njegovo premoženjsko stanje in plačilno sposobnost. V kolikor se izkaže, da so podani pogoji za oprostitev, je potrebno zavezanca, četudi ta oprostitve formalno ne uveljavlja v skladu s 7. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami)2 na to opozoriti in sočasno tudi na pravne posledice, če ne bo podal tudi formalne vloge za oprostitev.

10. Pri odločanju o plačilih institucionalnega varstva je center za socialno delo z 2. odstavkom 31. člena Uredbe nadalje pooblaščen, da lahko brez predhodnega soglasja plačnika določi višjo oprostitev, če upravičenec storitev nujno potrebuje in bi prišlo do ogrožanja njegovega zdravja ali življenja ali to narekujejo posebne socialne razmere ali iz drugih pomembnih razlogov v korist upravičenca oziroma zavezanca. Pri uporabi prostega preudarka upošteva premoženjsko stanje, skrb za upravičenca in druge sorodnike, preživninske obveznosti do drugih, povečane življenjske stroške zaradi bolezni ali invalidnosti, bivalne okoliščine ali druge obveznosti po izvršljivem pravnem naslovu in podobne druge, primeroma določene okoliščine.

Glede na 2. odstavek 6. člena ZUP mora biti odločba izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano. Po pravni teoriji3 , sodni in ustavno sodni praksi4 namreč odločanje po prostem preudarku ne sme biti samovoljno, temveč v mejah vsebinskih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da je odločitev po prostem preudarku sploh lahko zakonita. Organ je vezan na meje pooblastila in namen, za katerega je pooblastilo dano.

Odločitev pritožbenega sodišča

11. Iz predhodno navedenih materialno pravnih razlogov so v obravnavanem predsodnem upravnem postopku ostala pravno relevantna dejstva, zaradi katerih je prišlo do zavezanosti občine h kritju razlike do polne vrednosti institucionalnega varstva, nerazčiščena. Plačilna sposobnost C.C. sploh ni bila ugotavljana, niti ni bilo postopano po 7. členu ZUP, v kolikor bi se izkazali razlogi za njegovo morebitno oprostitev plačila.

V ponovljenem upravnem postopku bo zato potrebno postopati v skladu z materialnopravnim stališčem in napotili pritožbenega sodišča. Ugotoviti bo potrebno dejansko plačilno sposobnost C.C. in šele nato sorazmerno dejanski plačilni sposobnosti ugotavljati prispevke zavezancev, oz. upoštevati, da se zavezanci o višini prispevka, glede na to, da je storitve institucionalnega varstva za D.D. do 31. 3. 2013 plačeval le C.C., lahko dogovorijo. Potrebno bo dodatno razjasniti okoliščine iz 2. odstavka 31. člena Uredbe, in šele zatem po prostem preudarku v skladu z namenom, zaradi katerega je pooblastilo dano, odločati o morebitni ponovni višji oprostitvi zavezank. V kolikor bosta obe zavezanki ponovno deloma ali v celoti oproščeni plačila, bo k plačilu glede na plačilno sposobnost, zavezan C.C., Občina E. pa le, če s plačili upravičenke in zavezanih otrok ne bo krita celotna razlika do polne vrednosti storitve institucionalnega varstva.

12. Zaradi vsega obrazloženega je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP s to dodatno utemeljitvijo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

1 Uredba je bila sprejeta na podlagi 3. odstavka 100. člena ZSV. 2 Skladno s 7. členom ZU morajo organi pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice; pri tem morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali z drugim predpisom. Kadar uradna oseba glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice, jo na to opozori. 3 J. Breznik in ostali: Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, GV založba Ljubljana 2004, str. 64 in nasl. 4 Na primer v odločbi Up-84/94 z dne 1. 6. 1996, Psp 300/2015.