Jedro

Neutemeljena je zahteva upnika, da bi moralo sodišče, ki je odločilo o soglasju k plačilu stroškov prevoda listine, ki jo bo dolžnik kot dokaz predložil sodišču, ki sodi v gospodarskem sporu zaradi izpodbijanja pravnih dejanj dolžnika, predhodno presojati dokazno vrednost te listine in se opredeliti do vprašanja, ali bo z njo stečajni dolžnik uspel ovreči trditve nasprotnih strank v postopku.

Sodišče, ki vodi stečajni postopek, ne odloča o tem, ali naj upravitelj vloži izpodbojno tožbo ali ne. Toliko manj pa ima zato tudi pooblastila, da ono usmerja procesna dejanja upravitelja oziroma pooblaščenca v pravdi.

Upnik ni navedel nobenih relevantnih razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče presoditi, da je ta strošek dolžna nositi upraviteljica sama oziroma ga plačati tolmački iz sredstev prejete nagrade. Na podlagi njegovih trditev tudi ni mogoče sklepati, da je upraviteljica pri naročilu prevoda prejete listine v slovenski jezik ravnala v nasprotju s svojimi zakonskimi dolžnostmi in pooblastili.

Zato ni utemeljen pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da se ni opredelilo do dokazne moči listine, glede katere je dalo soglasje, da se za njen prevod plačajo stroški iz stečajne mase.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Upnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje upravitelju dalo soglasje za plačilo stroškov stečajnega postopka, navedenih v predlogu upravitelja z dne 20. 12. 2021, ki je sestavni del izreka tega sklepa in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa. Navedeni predlog (PD 197) se nanaša na strošek prevoda dokumenta Finančne policije Genova po predračunu, ki znaša 120,00 EUR + DDV.

2. Zoper sklep se je pritožil upnik E., d. o. o. Navedel je, da sklep izpodbija v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zavrne soglasje za plačilo stroškov stečajnega postopka, navedenih v predlogu upraviteljice z dne 20. 12. 2021, oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Zahteval je, da mu dolžnik povrne stroške pritožbenega postopka.

3. O pritožbi se je izjavila stečajna upraviteljica. Navedla je, da je poziv Finančne policije Genova, naslovljen na stečajnega dolžnika k plačilu taks v višini 2.600,00 EUR za leti 2017 in 2018, prejela 22. 11. 2021 in da od dolžnika ni prejela obvestila, da je bil dolg poravnan. Kot v predlogu je ponovila, da je o tem obvestila tudi odvetnico, ki jo zastopa v pravdah zaradi izpodbijanja pravnih dejanj dolžnika zoper E., d. o. o. in zoper družbi A., d. o. o. ter Z., d. o. o. Na njen predlog je bil dokument, ki je bil izdan v originalu v italijanskem in angleškem jeziku, iz italijanskega jezika preveden v slovenski jezik in bo tudi vložen v pravdni spis. Priložila je poziv za plačilo Finančne policije Genova, prevod sodne tolmačke in račun za prevod.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče presodilo, da imajo plačila, ki so navedena v predlogu (PD 197), značilnost stroškov stečajnega postopka iz 355. člena ZFPPIPP in da je sodišče dalo soglasje upraviteljici za plačilo teh stroškov na podlagi prvega odstavka 357. člena ZFPPIPP, saj njihova višina ustreza običajni višini stroškov take vrste. V skladu z določbo prvega odstavka 355. člena ZFPPIPP so stroški stečajnega postopka tekoči in občasni stroški stečajnega postopka. V skladu z določbo prvega odstavka 357. člena ZFPPIPP sme upravitelj opraviti plačilo ali izpolniti drugo obveznost, ki je strošek stečajnega postopka, samo, če sodišče da soglasje za to izpolnitev. Ker se prvi odstavek 357. člena ZFPPIPP ne uporablja za plačilo stroškov iz 1. in 2. točke drugega odstavka 356. člena tega zakona v znesku, v katerem so vključeni v predračun stroškov stečajnega postopka, izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov v skladu s 316. do 319. členom tega zakona in nalaganja denarnega dobroimetja stečajnega dolžnika v skladu s 322. in 324. členom tega zakona ter za plačilo s tem povezanih stroškov (drugi odstavek 357. člena ZFPPIPP), predlog za soglasje k plačilu stroškov pa se ne nanaša na nobenega od navedenih stroškov, je imelo sodišče prve stopnje podlago za odločitev v prvem odstavku 357. člena ZFPPIPP.

6. Upraviteljica je v predlogu navedla, da na predlog odvetnice, ki dolžnika zastopa v postopku zaradi izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika, prosi za soglasje za prevod dokumenta, ki je sestavljen v tujem jeziku, ker bo z njim dodatno dokazovala insolventnost dolžnika že v letih 2017 in 2018, saj iz terjatve Finančne policije Genova izhaja, da že v letih 2017 in 2018 dolžnik ni plačal taks, ki bi jih v Italiji moral plačati v zvezi s prevozi oziroma dejavnostjo, ki jo je opravljal. Iz predloga upraviteljice torej nedvomno izhaja, da gre pri predlaganem strošku za strošek stečajnega dolžnika, ki je v zvezi s tožbo zaradi izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika, torej za pravdni strošek iz točke 6 drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP, ki ga mora predhodno v zvezi s predlaganim dokazom nositi stečajni dolžnik kot tožeča stranka (152. člen ZPP).

7. Pritožnik trdi v pritožbi zoper sklep o soglasju k plačilu pravdnih stroškov iz stečajne mase, da je v zvezi z dokazovanjem pogojev za izpodbijanje pravnih dejanj potrebno upoštevati le obdobje izpodbojnosti, to je obdobje 12 mesecev pred uvedbo stečajnega postopka. Predlog za začetek stečajnega postopka je bil vložen 18. 9. 2019, iz zahtevka Finančne policije Genova pa izhaja, da so terjatve do dolžnika nastale že v letu 2017, zadnja terjatev v letu 2018 pa je nastala 6. 8. 2018. Glede na navedeno je po njegovem mnenju očitno, da s predmetnim dokazom ne bo mogoče dokazovati insolventnosti stečajnega dolžnika v obdobju izpodbojnosti. Sodišču prve stopnje očita, da bi se moralo do teh okoliščin v izpodbijanem sklepu opredeliti. In ker se ni, uveljavlja nepreizkusljivost odločitve.

8. Neutemeljena je zahteva upnika, da bi moralo sodišče, ki je odločilo o soglasju k plačilu stroškov prevoda listine, ki jo bo dolžnik kot dokaz predložil sodišču, ki sodi v gospodarskem sporu zaradi izpodbijanja pravnih dejanj dolžnika, predhodno presojati dokazno vrednost te listine in se opredeliti do vprašanja, ali bo z njo stečajni dolžnik uspel ovreči trditve nasprotnih strank v postopku. O tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, odloča pravdno sodišče (drugi odstavek 213. člena ZPP). O tem, katera dejstva pa se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Zato bodo imele tožene stranke (vključno s pritožnikom) v pravdi same možnost uveljaviti svoje stališče, da predlagani dokaz sam zase in skupaj z drugimi dokazi ne dokazuje njihovega vedenja o insolventnosti dolžnika v času dolžnikovih dejanj, ki jih stečajna upraviteljica izpodbija. Da bi pa tako stališče moralo presojati sodišče, ki vodi stečajni postopek, iz njegovih zakonskih pooblastil ne izhaja. Sodišče, ki vodi stečajni postopek, ne odloča o tem, ali naj upravitelj vloži izpodbojno tožbo ali ne. Toliko manj pa ima zato tudi pooblastila, da ono usmerja procesna dejanja upravitelja oziroma pooblaščenca v pravdi. Drugačne pritožbene trditve niso utemeljene.

9. Nesporno je, da je upraviteljica prevod listine, ki jo je prejela v italijanskem in angleškem jeziku, naročila pri sodni tolmački in da je ta naročeno storitev tudi opravila. Zato jo je treba tudi plačati iz stečajne mase. Upnik ni navedel nobenih relevantnih razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče presoditi, da je ta strošek dolžna nositi upraviteljica sama oziroma ga plačati tolmački iz sredstev prejete nagrade. Na podlagi njegovih trditev tudi ni mogoče sklepati, da je upraviteljica pri naročilu prevoda prejete listine v slovenski jezik ravnala v nasprotju s svojimi zakonskimi dolžnostmi in pooblastili.

10. Zato ni utemeljen pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da se ni opredelilo do dokazne moči listine, glede katere je dalo soglasje, da se za njen prevod plačajo stroški iz stečajne mase, zaradi česar naj bi bil izpodbijani sklep obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Ker pritožnik sodišču prve stopnje glede na zgoraj obrazloženo tudi neutemeljeno očita zmotno uporabo materialnega prava, se izkaže, da s pritožbo ni uspel ovreči pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o predlogu upraviteljice.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo upnika zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).