Jedro

Ob ugotovitvi, da je podan eden od razlogov, ki pogojujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in jih ZDR taksativno določa v 1. odstavku 111. člena (v konkretnem primeru razlog po drugi alineji 1. odstavka 111. člena), nadaljnje sodno preverjanje ostalih razlogov, na katere se opira odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni potrebna.

Čeprav toženi stranki zaradi ravnanja tožnice ni nastala materialna škoda (tožnica je blago kasneje plačala), za kršitev obveznosti iz 35. člena ZDR zadostuje že verjetnost, da bi neko dejanje delodajalcu lahko škodilo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se razveljavi izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 13.10.2004 in da se ugotovi, da tožnici delovno razmerje ni prenehalo dne 14.10.2004, ampak ji še traja z vsemi pravicami in obveznostmi, zaradi česar jo je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo, jo razporediti na delovno mesto, na katerem je opravljala svoje delo pred prenehanjem delovnega razmerja oziroma na drugo delo, ki ustreza njenemu znanju in zmožnostim, ji za obdobje, ko ni delala, obračunati in izplačati pripadajočo plačo, ki bi jo prejemala, če bi delala, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti mesečne plače v plačilo, po predhodnem odvodu davkov in prispevkov, ter plačati stroške postopka. Sodišče prve stopnje je odločilo, da tožena stranka sama nosi svoje stroške postopka. Sodišče je presodilo, da je tožena stranka tožnici očitane kršitve dokazala in da gre za hujše kršitve pogodbenih in drugih obveznosti po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR v povezavi s 35. členom ZDR in da je tožnica s svojim ravnanjem porušila zaupanje tožene stranke do njenega dela, za kar pri toženi stranki delovnega razmerja ni možno nadaljevati.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji se v celoti sklicuje na svoja pritožbena izvajanja. Dodatno še zatrjuje, da je razlogi, ki jih navajata prvostopno in drugostopno sodišče, niso prepričali v zakonitost obeh odločb, oziroma se ne strinja z razlogi odločb. Tožnica v reviziji ponovno izpostavlja nepravilnost postopka pregleda. Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi oziroma podrejeno, da se izpodbijani sodbi razveljavita in se zadeva vrne v ponovno obravnavo in odločanje sodišču prve stopnje.

Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nadaljnji - ZPP) poslana Vrhovnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki pa na revizijo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

Po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Revizijsko sodišče je vezano na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in ga je upoštevalo sodišče druge stopnje.

Predmet revizije je drugostopna sodba. Revidentka se ne more v reviziji „v celoti sklicevati na svoja predhodna pritožbena izvajanja“, s katerimi je izpodbijala sodbo sodišča prve stopnje. V reviziji je treba argumente, ki naj bi jo utemeljili, vselej jasno in opredeljeno navesti. Sodba sodišča druge stopnje ni bila izpodbijana zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zato je revizijsko sodišče v tej smeri ni preizkušalo.

Sodišče v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava.

Za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec dokazati utemeljen razlog, ki opravičuje izredno odpoved, kar določa drugi odstavek 82. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 - ZDR). V povezavi z 2. alinejo prvega odstavka 111. člena ZDR to pomeni, da mora biti (ob navedeni obliki krivde) hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti po obsegu, intenzivnosti, pomenu in po drugih okoliščinah takšna, da je izredna odpoved utemeljena. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena kot poslovodja, v prodajalni 32 na G. cesti v M.. Dne 3.10.2004 je tožnica izven obratovalnega časa prodajalne nezakonito vstopila in svojemu možu omogočila odnašanje blaga, ki pred tem ni bilo plačano. Tožnica je tega dne tudi ravnala v nasprotju s pravili o soključarstvu, ki predstavljajo del Pravil za poslovanje v prodajalnah, marketih in bifejih, ker je v prodajalno vstopila sama oziroma skupaj s tretjo nepooblaščeno osebo. V prodajalno so delavke vstopale po dve skupaj, kar so določala navedena pravila. Sodišče druge stopnje je v izpodbijani sodbi zaključilo, da predstavljata navedeni dejanji tožnice naklepno hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. S takšnim zaključkom revizijsko sodišče soglaša. Ob ugotovitvi, da je podan eden od razlogov, ki pogojujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in jih ZDR taksativno določa v 1. odstavku 111. člena (v konkretnem primeru razlog po drugi alineji 1. odstavka 111. člena), nadaljnje sodno preverjanje ostalih razlogov, na katere se opira odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni potrebna.

Tožnica je s tem, ko je dovolila svojemu možu odnašati neplačano blago iz prodajalne in s kršitvijo pravil glede vstopa v trgovino (soključarstvo), ravnala v nasprotju s 35. členom ZDR. Ta člen določa, da se mora delavec vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo. Čeprav toženi stranki zaradi ravnanja tožnice ni nastala materialna škoda (tožnica je blago kasneje plačala), za kršitev navedene obveznosti zadostuje že verjetnost, da bi neko dejanje lahko delodajalcu škodilo.

Tožnici sta bili dokazani dve hujši kršitvi pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja. Glede na naravo in težo očitanih kršitev in ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank, je drugostopno sodišče zaključilo, da je podan tudi pogoj iz prvega odstavka 110. člena ZDR in da ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Tožnica je s svojimi dejanji porušila medsebojno zaupanje, ki je ključno pri delu, ki ga je opravljala tožnica kot poslovodkinja. Jasno je, da bi se morala vzdržati očitanih ravnanj in s spoštovanjem pravil pri delu biti vzor ostalim delavkam v trgovini.

Ker ni očitanega revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava, je sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).