Jedro

Po mnenju sodišča je določbo prvega stavka desetega odstavka 47. člena ZG treba razlagati v pomenu, da tudi zakonca, ki prednostno pravico nakupa uveljavljata skupaj (s skupno izjavo o sprejemu ponudbe), štejeta kot lastnik zemljišča, ki meji na gozd, ne glede na to, v katero premoženjsko maso to zemljišče sodi, ali je skupno premoženje ali posebno premoženje enega od zakoncev.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1.Upravna enota Radovljica (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo odločila, da se pravni posel za promet z gozdnim zemljiščem parc. št. 1735 k.o. ..., ki so ga na podlagi sprejema ponudbe sklenili A. A. in B. B. kot prodajalca ter C. C. in D. D. kot kupca, odobri in da se zahteva tožnice za odobritev pravnega posla pri prometu s kmetijskim zemljiščem, kmetijo ali gozdom za gozdno zemljišče parc. št. 1735 k.o. ..., zavrne. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da so ponudbo za nakup predmetnega gozdnega zemljišča sprejeli v zakonitem roku: tožnica, E. E. ter C. C. in D. D. Organ je ob uporabi 47. člena Zakona o gozdovih (v nadaljevanju ZG) v zvezi z drugim odstavkom 17. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) ugotovil, da imata pri nakupu predmetnega gozdnega zemljišča predkupno pravico C. C. in D. D., in sicer kot lastnik, katerega zemljišče meji na gozd, ki se prodaja, saj je D. D. lastnica parcele št. 1728 k.o. ..., ki meji na parcelo, ki se prodaja. Na ugovor tožnice, da C. C. in D. D. ne moreta skupaj sprejeti ponudbe in uveljavljati predkupnega upravičenja, ki ga ima dejansko samo D. D., je upravni organ pojasnil, da se zemljišče parc. št. 1728 k.o. ... šteje za premoženje zakonskega para, ne glede na to, da je zemljiškoknjižna lastnica le D. D., kar pomeni, da zakonca ... skupaj izpolnjujeta pogoje za uveljavljanje predkupne pravice. Navedeno ugotovitev potrjuje tudi že ustaljena sodna praksa (sodba II U 496/2016-17). Na pripombe tožnice, da je pomembno ugotoviti, ali gre pri zakoncih za skupno ali posebno premoženje, pa je upravni organ odgovoril, da bi tako ugotavljanje preseglo okvir odločanja po ZKZ.

2.Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je z odločbo z dne 15. 12. 2021 zavrnilo pritožbo tožnice zoper izpodbijano prvostopenjsko odločbo.

Bistvene navedbe strank v postopku upravnega spora

3.Tožnica v tožbi navaja, da je pri nakupu predmetnega gozdnega zemljišča uveljavljala predkupno pravico, in sicer kot kmetijska organizacija, ki ji je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske dejavnosti oziroma gozdarske dejavnosti in kot lastnik, katerega gozd je v bližini gozda, ki se prodaja. Navaja, da je prvostopenjski organ nepravilno uporabil določbe ZKZ. Prvostopenjski organ ni z gotovostjo ugotovil, da nepremičnina s parc. št. 1728 k.o. ... predstavlja skupno premoženje zakoncev ... zato je njuno izjavo o sprejemu ponudbe napačno štel za veljavno, posledično pa je odobril pravni posel s subjektom, ki nima predkupne pravice. Tožnica dalje navaja, da se upravni organ ne bi mogel sklicevati na zadevo II U 496/2017, v kateri sta bila zakonca skupaj lastnika zaščitene kmetije, torej je le-ta predstavljala skupno premoženje in sta posledično res lahko skupaj sprejela ponudbo in uveljavljala predkupno pravico. V konkretnem primeru pa niti po odločbi drugostopenjskega organa ni jasno, ali nepremičnina s parc. št. 1728 k.o. ... predstavlja skupno premoženje zakoncev ali le posebno premoženje D. D. Tožnica se dalje sklicuje na 67. člen Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), po katerem so skupno premoženje zakoncev vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev, ter premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja. A contrario je vse ostalo premoženje posebno premoženje. V obravnavanem primeru pa je prvostopenjski organ zaključek o obstoju domnevnega skupnega premoženja naredil zgolj na podlagi dejstva, da sta D. D. in C. C. zakonca. Tožnica dalje navaja, da je eno izmed temeljnih načel upravnega postopka načelo materialne resnice iz 8. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). To načelo v predmetnem prvostopenjskem postopku ni bilo upoštevano, saj upravni organ ni ugotavljal dejstev, pomembnih za odločitev, to je, najprej, ali nepremičnina s parc. št. 1728 k.o. ... predstavlja skupno ali posebno premoženje, in ali bo z nakupom nepremičnine parc. št. 1735 k.o. ... tudi ustvarjeno skupno ali posebno premoženje. Dejansko stanje je bilo tako v postopku na prvi stopnji nepopolno ugotovljeno. Ugotavljanje teh dejstev nikakor ne presega okvira odločanja po ZKZ, kot zmotno trdi prvostopenjski organ. Te ugotovitve so bistvene za pravilno in zakonito odločitev o tem, kateremu sprejemniku ponudbe bi bilo potrebno priznati predkupno pravico. Kršitve prvostopenjskega organa ni odpravil niti drugostopenjski organ. Kot dokaz, da je upravni organ po vsej verjetnosti o obstoju skupnega premoženja zakoncev ... sklepal zgrešeno, tožnica prilaga zgodovinski izpisek iz zemljiške knjige za parc. št. 1728. Na podlagi navedenega zemljiškoknjižnega izpiska tožnica sklepa, da je D. D. pridobila lastninsko pravico na nepremičnini s parc. št. 1728 neodplačno, na podlagi izročilne pogodbe, ki ima dedno pravne učinke, zato navedena zemljiška parcela ni skupno premoženje zakoncev, temveč je njeno posebno premoženje. Tožnica sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi za primer zamude s plačilom.

4.Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne. Dodaja, da je Upravno sodišče odločalo o vprašanju skupnega uveljavljanja prednostnega upravičenja zakoncev po 23. členu ZKZ tudi s sodbo opr. št. I U 1340/2016 z dne 11. 7. 2017.

5.Stranke z interesom odgovorov na tožbo niso podale.

6.V prvi pripravljalni vlogi tožnica prereka navedbe toženke v odgovoru na tožbo. Po mnenju tožnice je bistveno vprašanje v tem sporu, ali nepremičnina s parc. št. 1728 k.o. ... predstavlja skupno premoženje D. D. in C. C. ali le posebno premoženje D. D. Tožničinih trditev in dokazov, da je D. D. pridobila lastninsko pravico na predmetni nepremičnini neodplačno na podlagi izročilne pogodbe, ki ima dedno pravne učinke in zato ni skupno premoženje zakoncev ..., toženka v odgovoru na tožbo ni niti omenila, kaj šele, da bi jih prerekala. Opozarja na drugi odstavek 214. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, po katerem se dejstva, ki jih stranka ne zanika ali jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke.

Odločanje po sodnici posameznici

7.V zadevi je odločala sodnica posameznica na podlagi prvega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi z drugim odstavkom 25. člena ZUS-1C. Na glavni obravnavi navzoče stranke sestavi sodišča niso ugovarjale.

Dokazni postopek

8.Na glavni obravnavi je sodišče izvedlo dokaze z vpogledom v listine tožnika: izpodbijano prvostopenjsko odločbo, drugostopenjsko odločbo in listine upravnega spisa. Zavrnilo pa je dokazni predlog tožnice za vpogled v zgodovinski izpis iz zemljiške knjige za parc. št. 1728 k.o. ... in v izročilno pogodbo in pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice z dne 15. 10. 2015, ker gre za nerelevantne dokaze.

9.Pooblaščenec tožnice v zvezi z zavrnitvijo dokaznih predlogov na glavni obravnavi ni uveljavljal kršitve pravil postopka.

K I. točki izreka:

10.Tožba ni utemeljena.

11.V obravnavani zadevi je predmet presoje odločitev prvostopenjskega organa, da se pravni posel za promet z gozdnim zemljiščem parc. št. 1735 k.o. ..., ki so ga na podlagi sprejema ponudbe sklenili A. A. in B. B. kot prodajalca ter C. C. in D. D. kot kupca, odobri in da se zahteva tožnice za odobritev pravnega posla za to nepremičnino zavrne.

12.Tožnica v bistvenem ugovarja, da bi organ pred odločitvijo v zadevi moral razjasniti dejansko stanje glede vprašanja, ali je nepremičnina s parc. št. 1728 k.o. ..., na katero sta se C. C. in D. D. sklicevala pri uveljavljanju predkupne pravice, skupno premoženje zakoncev ali le posebno premoženje D. D., in ali bo z nakupom nepremičnine s parc. št. 1735 k.o. ... ustvarjeno skupno ali posebno premoženje.

13.V zadevi ni sporno, da je predmet pravnega posla gozd in da je za določitev prednostne pravice pri nakupu tega gozda (bilo) treba uporabiti določbo prvega stavka desetega odstavka 47. člena ZG1. Po navedeni zakonski določbi ima lastnik, katerega zemljišče meji na gozd, ki se prodaja, predkupno pravico pri nakupu tega gozda.

14.Po mnenju sodišča je določbo prvega stavka desetega odstavka 47. člena ZG treba razlagati v pomenu, da tudi zakonca, ki prednostno pravico nakupa uveljavljata skupaj (s skupno izjavo o sprejemu ponudbe), štejeta kot lastnik zemljišča, ki meji na gozd, ne glede na to, v katero premoženjsko maso to zemljišče sodi, ali je skupno premoženje ali posebno premoženje enega od zakoncev. Premoženjski režim, ki velja za nepremičnino, na podlagi katere se uveljavlja predkupno pravico, namreč ni pravno pomemben. Kajti ni absolutne povezave med tem, v katero premoženjsko maso sodi zemljišče, na podlagi katerega se uveljavlja predkupno pravico, in tem, v katero premoženjsko maso bo sodilo zemljišče, ki se kupuje. Za odplačno med trajanjem zakonske zveze pridobljene premoženjske pravice že po zakonu velja domneva, da šteje za skupno premoženje zakoncev (67. člen Družinskega zakonika).2 Kar pomeni, da bi tudi uveljavljanje predkupne pravice samo enega od zakoncev v tem primeru lahko vodilo do ustvaritve skupnega premoženja. Skupna izjava zakoncev o sprejemu ponudbe pa že sama po sebi kaže na njun namen, da se ustvari skupno premoženje. V vsaki zakonski zvezi pa prihaja v realnem življenju ne glede na pravni režim, ki obvladuje njuna medsebojna premoženjska razmerja, do skupnih premoženjskih interesov in prepletanja premoženjskih mas obeh zakoncev.3

15.Glede na to sodišče kot neutemeljene zavrača navedbe tožnice o tem, da je bilo v postopku pred odločitvijo v zadevi treba ugotoviti, ali predstavlja zemljišče, na katero sta se C. C. in D. D. sklicevala pri uveljavljanju predkupne pravice, skupno premoženje zakoncev ali le posebno premoženje D. D., in ali bo z nakupom nepremičnine s parc. št. 1735 k.o. ... ustvarjeno skupno ali posebno premoženje. Gre za nerelevatna dejstva in okoliščine, kot sta zaključevala tudi upravna organa. Tudi sodišče pa ni dovolilo v sodnem postopku dokazovanja teh dejstev kot nerelevenatnih za odločitev.

16.Ob navedenem tožnica neutemeljeno ugovarja tudi, da je bil z izpodbijano odločitvijo kršen ZKZ. Organ predmetnega pravnega posla ne bi mogel odobriti, če ne bi bil upoštevan prednostni vrstni red kupcev (drugi odstavek 19. člena ZKZ). Odobriti pa ga je mogel, saj sta zakonca ... po prednostnem vrstnem redu 47. člena ZG predkupna upravičenca, kajti niti ni sporno, da tožnica takega zemljišča, ki meji na gozd, ki se prodaja, nima; tudi v tožbi izpostavlja, da je uveljavljala predkupno pravico kot kmetijska organizacija, ki ji je zemljišče potrebno za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti in kot lastnik, katerega gozd je v bližini gozda, ki se prodaja. Ob takih dejstvih in okoliščinah se tožnica po desetem odstavku 47. člena ZG uvršča za zakonca ..., prav tako upoštevaje 23. člen ZKZ, tč. 5 prvega odstavka.

17.Tožnica tudi neutemeljeno ugovarja, da njenih trditev in dokazov, da je D. D. pridobila lastninsko pravico na predmetni nepremičnini neodplačno na podlagi izročilne pogodbe, ki ima dedno pravne učinke in zato ni skupno premoženje zakoncev ..., toženka v odgovoru na tožbo ni prerekala, zaradi česar glede na drugi odstavek 214. člena ZPP4 štejejo za priznana. Navedena dejstva so po presoji sodišča, kot že navedeno, pravno nepomembna za odločitev; v tem smislu pa se je sicer opredeljeval že prvostopenjski organ, namreč da bi ugotavljanje, ali gre pri navedenih zakoncih glede zemljišča, na katero se sklicujeta ob uveljavljanju predkupne pravice, za skupno ali posebno premoženje, preseglo okvir odločanja po ZKZ.

18.Sodišče še dodaja, ob tem ko je že navedlo, da se je prvostopenjski organ v obrazložitvi svoje odločitve mogel sklicevati na sodbo tega sodišča II U 496/2016 z dne 11. 4. 2018, da se je tudi v zadevi I U 1340/2016, na kar spomni tudi toženka v odgovoru na tožbo, ukvarjalo z vprašanjem skupnega uveljavljanja prednostnega upravičenja zakoncev po 23. členu ZKZ; tudi v tej zadevi je zavzelo stališče, da je v primeru, ko samo eden izmed zakoncev - skupnih sprejemnikov ponudbe - izpolnjuje pogoje predkupnega upravičenca, mogoče šteti, da navedene pogoje izpolnjuje tudi drugi sprejemnik ponudbe, ker zakonca z nakupom, ki je izvršen v času trajanja zakonske zveze, ustvarita skupno premoženje.7

K II. točki izreka:

19.O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar sodišče tožbo (med drugim) zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------

1V povezavi z drugim odstavkom 17. člena ZKZ.

2Tudi sodba II U 496/2016 z dne 11. 4. 2018, na katero se sklicuje prvostopenjski organ, o tem, da je odločilnega pomena dejstvo, da bo kupljen gozd, ki je predmet postopka, že po samem zakonu, na podlagi tedaj veljavnega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij, 51. člen, spadal v skupno premoženje zakoncev.

3Tako V. Žnidaršič Skubic v Komentar Družinskega zakonika, Uradni list republike Slovenije, Ljubljana 2019, str. 188

4V zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1

5Sodba z dne 11. 7. 2017

6V zadevi I U 1340/2016 je sicer samo eden od zakoncev, ki sta skupaj uveljavljala predkupno pravico, štel za kmeta.

7Primerjaj tudi s sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 737/2008 z dne 24. 11. 2010, tč. 10, 11

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o gozdovih (1993) - ZG - člen 47, 47/10

Pridruženi dokumenti:

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.