Jedro

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 24. čl. v zvezi s prehodom terjatve ureja dve situaciji; prvo, po kateri dovoli sodišče izvršbo tudi na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če z javno ali s po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena nanj (prehod terjatve pred vložitvijo predloga za izvršbo - 1. odst.), in drugo, po kateri pride do spremembe upnika po vložitvi predloga za izvršbo (3. odst.).

Obravnavani primer pa ne predstavlja niti situacije po 1. odst. in niti po 3. odst. 24. čl. ZIZ, saj je očitno materialnopravno terjatev na podlagi pogodbe prešla na novega upnika že pred vložitvijo predloga za izvršbo, kljub temu pa je predlog za izvršbo vložil upnik iz izvršilnega naslova.

Izrek

Pritožba upnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ni ugodilo predlogu upnika, prejetem dne 23.10.2003, da namesto prvotnega upnika G.d.o.o., vstopi v izvršilni postopek nov upnik S.d.o.o.; menilo je, da prvotni upnik ni uspel s po zakonu overjeno listino dokazati, da je bila terjatev prenesena na novega upnika.

Proti navedenemu sklepu je upnik po svojem pooblaščencu vložil pritožbo in predlagal njegovo spremembo tako, da se ugodi predlogu za vstop novega upnika, podrejeno pa da se sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Sodišče ja zavrnilo vstop novega upnika, ker je zmotno ugotovilo, da V.O. v času, ko je pooblastil D.V. za podpis pogodbe o odstopu terjatve z dne 9.6.1994, ni bil direktor odstopnika G.d.o.o., katerega direktor naj bi postal šele 28.11.1995. Taka ugotovitev je napačna, saj je bil V.O. zakoniti zastopnik oziroma generalni direktor družbe G.d.o.o. že od 18.6.1991 dalje do 28.11.1995, in od

28.11.1995 do 15.3.1997 direktor te družbe. V.O. je torej bil zakoniti zastopnik odstopnika terjatve brez prekinitve od 18.6.1991 do 15.3.1997, torej tudi v času, ko je pooblastil D.V. za podpis pogodbe o odstopu terjatve z dne

9.6.1994. Pogodba o odstopu terjatve z dne 9.6.1994 je tako na predpisan način in po zakonu overjena listina, ki dokazuje prenos terjatve na novega upnika, s čimer seveda soglaša tudi prvotni upnik. Ker sta upnika soglasna o odstopu terjatve in vstopu novega upnika, je toliko bolj napačen sklep sodišča, da se vstop novega upnika v izvršilni postopek ne dovoli. Neutemeljeni so tudi pomisleki sodišča, da ni bil overjen podpis V.O. ampak le D. V.. Overjena sta bila oba podpisa, saj overitev podpisa na pooblastilu zakonitega zastopnika za podpis pogodbe šele pomeni izpolnitev zakonskega pogoja o "po zakonu overjeni listini", ki je potrebna za vstop novega upnika v izvršbo po III. v zvezi s I. odst. 24. čl. ZIZ. Pogodbo je podpisala D. V. in overila svoj podpis, veljavnost "po zakonu overjene listine" pa je ta pogodba pridobila šele s pooblastilom in overitvijo pooblastila zakonitega zastopnika prvotnega upnika. Zaradi navedenega je tudi neutemeljeno razglabljanje sodišča, da je bil sklep o izvršbi nepravilno izdan na predlog prvotnega upnika G.d.o.o. in da bi moral že predlog vložiti nov upnik S.d.o.o. To bi lahko kvečjemu držalo (in bi bilo že brezpredmetno) le, če bi bila pogodba o odstopu terjatve overjena že pred vložitvijo predloga za izvršbo, kar pa ni bila. Ker je bila overjena šele sedaj, je šele tudi sedaj izpolnjen pogoj "po zakonu overjene listine" za vstop novega upnika.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnik v obravnavani zadevi dne 16.2.1995 predlagal izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, pravnomočne in izvršljive sodbe Temeljnega sodišča v Kopru, Enote v Kopru, opr.št. Pg 142/92 z dne 5.11.1993. Sodišče prve stopnje je dne 28.2.1995 predlagano izvršbo dovolilo in je po podatkih obravnavanega spisa po stanju na dan izdaje izpodbijanega sklepa omenjeni sklep o izvršbi postal pravnomočen. Ker v času izdaje sklepa o izvršbi sodišče prve stopnje ni razpolagalo s pogodbo o odstopu terjatve z dne 9.6.1994 (iz katere izhaja, da je upnik, ki je predlagal izvršbo v obravnavani zadevi, svojo terjatev iz prej omenjene pravnomočne sodbe odstopil drugemu upniku), ni mogoče soglašati s stališčem sodišča prve stopnje, češ da je spregledalo napako, ki naj bi bila v tem, da predloga za izvršbo ni vložil upnik - materialnopravni upravičenec do terjatve iz pogodbe o odstopu terjatve; sodišče prve stopnje je torej glede na predložene podatke ravnalo pravilno.

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 24. čl. v zvezi s prehodom terjatve ureja dve situaciji; prvo, po kateri dovoli sodišče izvršbo tudi na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če z javno ali s po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena nanj (prehod terjatve pred vložitvijo predloga za izvršbo - 1. odst.), in drugo, po kateri pride do spremembe upnika po vložitvi predloga za izvršbo (3. odst.).

Obravnavani primer pa ne predstavlja niti situacije po 1. odst. in niti po 3. odst. 24. čl. ZIZ, saj je očitno materialnopravno terjatev na podlagi pogodbe prešla na novega upnika že pred vložitvijo predloga za izvršbo, kljub temu pa je predlog za izvršbo vložil upnik iz izvršilnega naslova. V zvezi s tem je po mnenju pritožbenega sodišča zmotno stališče pritožnika, češ da predloga za izvršbo ne bi mogel vložiti novi upnik že zato, ker pogodba o odstopu terjatve ni bila overjena pred tem, ampak šele kasneje tekom obravnavanega postopka, saj gre za to, da je terjatev prešla na novega upnika že ob sklenitvi pogodbe o odstopu terjatve, vendar se ta okoliščina v procesne namene dokazuje z javno ali s po zakonu overjeno listino. Glede na to je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilna, vendar iz razlogov, ki so zgoraj navedeni.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.