Jedro

Če so v organizaciji (pri delodajalcu) ukinjena vsa delovna mesta za katera se je zahtevala I. stopnja strokovne izobrazbe, potem za delavce, ki imajo tako stopnjo strokovne izobrazbe ni potrebno, in tudi ni možno uporabiti kriterijev iz 36. b čl. ZDR, za prenehanje delovnega razmerja kot trajno presežnim delavcem.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Delovno in socialno sodišče je s sodbo zavrnilo tožnikov zahtevek za razveljavitev sklepa direktorja tožene stranke z dne 4.9.1992 o prenehanju delovnega razmerja tožniku, in sklepa komisije za pritožbe z dne 13.10.1992 o zavrnitvi tožnikovega ugovora zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja. Sodišče je ugotovilo, da je bilo delovno mesto 1002 - zavijač bal - s sklepom skupščine ukinjeno in da so vsi delavci na tem delovnem mestu, med njimi tudi tožnik, postali trajni presežek. Vsem tem delavcem je tudi prenehalo delovno razmerje, ker zaradi ukinitve delovnega mesta ni bilo treba upoštevati kriterijev, ki se sicer upoštevajo pri določanju delavcev, ki jim naj preneha delovno razmerje.

Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je kot pritožbeno sodišče s sodbo zavrnilo pritožbo tožnika kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritožbeno sodišče sprejema razloge sodišča prve stopnje in dodaja, da dejstvo, da je tožnik pozneje že delal na drugih delih, na zakonitost sklepov ne vpliva.

Tožnik je zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje pravočasno vložil revizijo. V reviziji uveljavlja oba revizijska razloga, bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. V reviziji ponavlja svoje navedbe, da je delovno mesto 1002 bilo ukinjeno že šest mesecev prej, in da se je on ob izdaji sklepov o prenehanju delovnega razmerja nahajal na drugem delovnem mestu, ki ni bilo ukinjeno, zato se ga ne more opredeliti za presežek. Razen tega pa sploh ni bilo natančno ugotovljeno, na katerem delovnem mestu je tožnik delal. Revident predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Skladno z določbami 390. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. list SFRJ, št. 4/77 - 27/90) je bila revizija vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Tožnik ni navedel, katera ob bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zaradi katere je dovoljena revizija, bi naj bila podana. Tega revizijsko sodišče tudi iz obrazložitve revizije ni ugotovilo. Revizijsko sodišče je zato lahko le preizkusilo, ali je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, na kar pazi po uradni dolžnosti (386. člen ZPP), vendar ni ugotovilo, da bi taka kršitev bila podana.

Revizijsko sodišče tudi ugotavlja, da je pri odločitvi o zahtevku tožnika materialno pravo pravilno uporabljeno. Iz sistemizacije delovnih mest z dne 15.2.1991 izhaja, da je pri toženi stranki bilo sistemizirano dvanajst delovnih mest, za zasedbo katerih se je zahtevala I. stopnja strokovne izobrazbe. To je taka izobrazba, kot jo je imel tožnik. Iz pregleda presežnih delavcev (marec 1992) pa izhaja, da je enaindvajset presežnih delavcev s I. stopnjo strokovne izobrazbe. Iz plana kadrov za leto 1992 (februar 1992) pa izhaja, da med kadri ni več delavcev oziroma delovnih mest, na katerih bi lahko delali delavci s I. stopnjo strokovne izobrazbe. Tudi vodja kadrovske službe je kot priča izpovedala, da po planu kadrov za leto 1992 ni bilo več predvideno nobeno delovno mesto za nekvalificirane delavce. Iz zapisnikov skupščine tožene stranke izhaja, da je vse navedene plane sprejela skupščina, torej pristojni organ. Pri toženi stranki ni bilo več sistemiziranega nobenega delovnega mesta, na katerem bi lahko tožnik delal, zato pri odločitvi o prenehanju delovnega razmerja tožniku ni bilo treba oziroma ni bilo možno uporabiti kriterijev iz 36.b člena Zakona o delovnih razmerjih. Na zakonitost odločitve o prenehanju delovnega razmerja tudi ne vpliva dejstvo, če je tožnik v času prejema sklepa o prenehanju delovnega razmerja opravljal drugo delo, ker kot je že navedeno, so bila ukinjena vsa delovna mesta s I. stopnjo strokovne izobrazbe. Tožnik pa za bolj strokovno delo ni bil usposobljen, tega niti sam ne zatrjuje.

Glede na obrazloženo je revizijsko sodišče na podlagi 393. člena ZPP zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.

Določbe ZPP je revizijsko sodišče smiselno uporabilo kot določbe predpisa Republike Slovenije, skladno s prvim odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 1/91-I in 45/I/91).