13. 1. 2015

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Trgovinske zbornice Slovenije, Ljubljana, ki jo zastopa dr. Andrej Berden, odvetnik v Ljubljani, na seji 13. januarja 2015

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega stavka drugega odstavka 26. člena Zakona o gospodarskih zbornicah (Uradni list RS, št. 60/06, 110/09 in 77/11) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija drugi stavek drugega odstavka 26. člena Zakona o gospodarskih zbornicah (v nadaljevanju ZGZ), ki določa, da pravni naslednik Gospodarske zbornice Slovenije[1] lahko obdrži ime "Gospodarska zbornica Slovenije". Meni, da je izpodbijana določba v neskladju z drugim odstavkom 14. člena in tretjim odstavkom 74. člena Ustave. Navaja, da je reprezentativna gospodarska zbornica in da ima pravni interes za presojo izpodbijane določbe in ne zgolj ekonomskega, kot je Ustavno sodišče sklenilo v sklepu št. U-I-62/09 z dne 23. 9. 2010. Meni, da se je od prejšnjega odločanja o njeni pobudi glede iste določbe dejanska in pravna situacija povsem spremenila, in sicer, da se je v Republiki Sloveniji ustalil nov sistem zborničnega organiziranja, ki temelji na pluralizmu zbornic. Meni, da z zakonom zapovedano poimenovanje ene od številnih naslednikov bivše enovite GZS z njenim imenom vnaša v pravni sistem zmedo ter zavaja domače in tuje pravne subjekte, ki v GZS/2 vidijo sogovornika s strani slovenskega gospodarstva. Meni, da to ni ekonomsko, temveč pravno organizacijsko vprašanje. Zatrjuje, da je tako GZS/2 v neupravičeni prednosti, pobudnica pa v neenakopravnem položaju, kar naj nedvomno ne bi bil namen zakonodajalca. Meni, da ime "Gospodarska zbornica Slovenije" v slovenski in tuji javnosti pomeni določen "good will", ki je premoženjske narave in do katerega je upravičena tudi pobudnica kot pravna naslednica premoženja GZS.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Ustavno sodišče je s sklepom št. U-I-62/09 sprejelo stališče, da ime "Gospodarska zbornica Slovenije" in njegova nadaljnja uporaba lahko pomenita določeno konkurenčno prednost subjekta, ki to ime uporablja, vendar pa glede tega vprašanja pobudnica ne izkazuje pravnega interesa, ampak le ekonomski interes. Ustaljeno stališče Ustavnega sodišča je, da ekonomski interes ne zadostuje za izpolnjevanje procesne predpostavke iz 24. člena ZUstS (tako na primer v odločbi št. U-I-212/03 z dne 24. 11. 2005, Uradni list RS, št. 111/05, in OdlUS XIV, 84). Pobudnica kljub temu stališču vztraja, da izkazuje pravni interes za pobudo, in navaja številne argumente, na podlagi katerih meni, da se je dejanska in pravna situacija spremenila do te mere, da je njen interes pravne in ne ekonomske narave.

4.Namen poimenovanja gospodarskih družb je primarno v tem, da se jih lahko individualizira in da se firma družbe jasno razlikuje od firm vseh drugih družb.[2] Namen imena družbe, trgovskega imena ali imena trgovine sam po sebi ni razlikovanje proizvodov ali storitev, temveč je namen imena družbe identificirati družbo (primerjaj sodbi Sodišča Evropske unije v zadevi Robelco NV proti Robeco Groep NV, C-23/01, z dne 21. 11. 2002, 31. in 34. točka, ter v zadevi Céline SARL proti Céline SA, C-17/06, z dne 11. 9. 2007, 21. točka). Ob upoštevanju namenske in sistemske razlage ZGZ, zlasti 5. člena ZGZ, lahko sklenemo, da tudi za gospodarske zbornice velja smiselno enako, pri čemer je glede na cilje in naloge zbornic (6. člen ZGZ) ter nepridobitni namen združenja (2. člen ZGZ) razlikovalni vidik še toliko bolj poudarjen. Namen imena gospodarske zbornice ni doseganje konkurenčne prednosti na trgu ali boljšega tržnega položaja. Seveda lahko tudi ime zbornice pomeni določeno razpoznavno ali celo konkurenčno prednost. Varstvu imen oziroma znakov v pravnem prometu, ki lahko pomenijo konkurenčno prednost na trgu, je primarno namenjeno varstvo, ki ga pravni sistem nudi na podlagi Zakona o industrijski lastnini (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 100/13 – ZIL) z varstvom znamk.

5.Vsak pravni subjekt si praviloma lahko prosto izbere svoje ime in se z njim predstavlja v pravnem prometu (določene omejitve so vezane na uporabo določenih imen, kar pa ni predmet te pobude[3]). Ko je to ime izbrano, ga pravni sistem varuje tako, da preprečuje drugemu subjektu, da izbere povsem enako ime,[4] s čimer bi bila onemogočena osnovna funkcija imena, ki je v tem, da se subjekte lahko med seboj razločuje. Ne gre za vprašanje upravičenosti do določenega imena, temveč za vprašanje, kdo je določeno ime začel uporabljati prej. Seveda so določena imena lahko bolj tržno zanimiva in prinašajo določene konkurenčne prednosti, vendar to ni več pravno, temveč je ekonomsko vprašanje. Pobudnica sicer meni, da iz razloga, ker je prišlo do preoblikovanja GZS, postane pravno nasledstvo imena pravno vprašanje. Po oceni Ustavnega sodišča gre še vedno zgolj za ekonomsko vprašanje. Pobudnica namreč meni, da prevzem imena s strani GZS/2 prinaša določene prednosti na trgu, ki so premoženjske narave. Te, kolikor bi bile ustrezno ovrednotene in priznane (v smislu zatrjevanega dobrega imena), bi se lahko upoštevale pri vprašanju delitve premoženja GZS med GZS/2 in pobudnico oziroma v drugem ustreznem postopku. Ne glede na to pa prevzem imena s strani GZS/2, ki ga je zakonodajalec določil z drugim stavkom drugega odstavka 26. člena ZGZ, iz razloga, ker pomeni določeno konkurenčno prednost, ne pomeni, da ima pobudnica pravni interes za ustavnosodno presojo izpodbijane določbe. Stališče Ustavnega sodišča ostaja enako, in sicer, da pobudnica za presojo drugega stavka drugega odstavka 26. člena ZGZ nima pravnega interesa, ker izkazuje zgolj ekonomski interes. Ustavno sodišče je zato pobudo zavrglo.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik

[1]Prvi odstavek 26. člena ZGZ pojasnjuje, da Gospodarska zbornica Slovenije, ki je bila ustanovljena v skladu z Zakonom o gospodarski zbornici Slovenije (Uradni list RS, št. 14/90 in 19/2000 – ZGZS) (v nadaljevanju GZS) postane zbornica na podlagi tega zakona in zakon to zbornico opredeljuje kot pravnega naslednika GZS (v nadaljevanju GZS/2).

[2]Primerjaj 12., 13., 19. in 21. člen Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12 in 82/13 – v nadaljevanju ZGD-1).

[3]Primerjaj na primer 5. člen ZGZ ter 14. do 18., 20. in 22. do 28. člen ZGD-1.

[4]Primerjaj prvi odstavek 21. člena ZGD-1.