Jedro

Zgolj s samim dejstvom, da že teče izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine, niso podani pogoji za izvršbo, in sicer vse do trenutka pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo upnikov predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje njegove denarne terjatve in njegov predlog za položitev varščine.

2. Proti temu sklepu se upnik pravočasno pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter predlaga spremembo sklepa tako, da se predlogu ugodi, stroški upnika pa naložijo v plačilo dolžniku. Kot bistveno izpostavi, da je sodišče spregledalo, da je upnik predlagal izvršbo zoper dolžnico pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, COVL. To je izdalo sklep o izvršbi dne 14. 8. 2018. Dolžnik je ugovarjal in sodišče je sklep o izvršbi dne 18. 9. 2018 razveljavilo ter zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Mariboru, kjer se bo zadeva obravnavala pred pravdnim sodiščem. Sodišče je zato zmotno uporabilo 267. člen ZIZ, saj pogoji za izvršbo niso podani. Sodišču nadalje očita, da ne loči med primeri, ko je izvršba predlagana na podlagi izvršilnega naslova in med primeri, ko je predlagana na podlagi verodostojne listine. Po mnenju upnika bi se v primeru predlagane izvršbe na podlagi izvršilnega naslova moralo sodno varstvo v primeru nepremičnine raztezati na čas vse dokler ni pridobljen zaznamovan vrstni red. Smiselno enako tudi v primeru izvršbe na podlagi verodostojne listine, pri čemer se zaznamba v zemljiški knjigi opravi šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, ki dejansko predstavlja pridobljen izvršilni naslov. Trdi, da upnikovega interesa ni mogoče varovati v kolikor sodišče 267. člen ZIZ razlaga restriktivno. V tem primeru namena zavarovanja ni mogoče doseči. V primeru take razlage je podana tudi kršitev 6. in 13. člena EKČP, saj upnik nima učinkovitega pravnega sredstva za zavarovanje vse od trenutka, ko so izpolnjeni pogoji za podajo predloga za izvršbo pa vse do zaznambe pravnomočnega sklepa o dovolitvi izvršbe v zemljiško knjigo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Upnik je zaradi izterjave denarne terjatve zoper dolžnika na podlagi verodostojne listine dne 19. 7. 2018 Okrajnemu sodišču v Ljubljani, COVL predlagal izvršbo in dne 1. 8. 2018 še zavarovanje z začasno odredbo. Sodišče je dne 14. 8. 2018 izdalo sklep o izvršbi,1 medtem ko se je glede odločanja o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo izreklo za nepristojno in zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Mariboru (sklep z dne 13. 8. 2018). To je zadevo sprejelo v reševanje in dne 21. 9. 2018 izdalo izpodbijani sklep.

5. Sodišče prve stopnje je odločitev oprlo na 267. člen ZIZ. Ta določa, da je mogoče začasno odredbo izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom, kot tudi po koncu postopka, vse dokler niso podani pogoji za izvršbo.2 Pogoj za izvršbo za izterjavo denarne terjatve je, da upnik razpolaga z izvršljivo odločbo. Sodna odločba je izvršljiva, če je postala pravnomočna in če je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti (prvi odstavek 19. člena ZIZ).

6. Skladno z določbo 267. člena ZIZ upnik izgubi pravni interes za začasno varstvo v trenutku, ko so podani pogoji za izvršbo, torej, ko je nastopila pravnomočnost in izvršljivost odločbe, s katero je bil ugotovljen obstoj terjatve upnika. V obravnavanem primeru upnik zaradi vloženega ugovora zoper sklep o izvršbi, izdanem na podlagi verodostojne listine, in razveljavljenega sklepa o izvršbi, še ne razpolaga z izvršljivo sodno odločbo, ki je pogoj za izvršbo. O njegovem materialnopravnem zahtevku - o obstoju in višini terjatve, bo sodišče šele odločalo v pravdnem postopku, zato je pritrditi pritožbi, da ni ovire iz 267. člena ZIZ za izdajo začasne odredbe.

7. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, je upnik dne 19. 7. 2018 zoper dolžnika res predlagal izvršbo na podlagi verodostojne listine in Okrajno sodišče v Ljubljani, COVL je zaradi izterjave denarne terjatve, katere zavarovanje upnik predlaga z začasno odredbo v tem postopku, dne 14. 8. 2018 izdalo sklep o izvršbi ter tudi hkrati dovolilo izvršbo na nepremičnino. Napačno pa je pravno stališče prvostopenjskega sodišča, da so s tem podani pogoji za izvršbo in je upnik izgubil pravni interes za začasno varstvo. V izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine je zakonodajalec namreč združil pravdni postopek za izdajo plačilnega naloga z izvršilnim postopkom. Sodišče v njem šele odloča o dajatvenem zahtevku, da je dolžnik dolžan izpolniti zahtevano denarno obveznost (kondemnatorni del sklepa o izvršbi) in zgolj v primeru pravnomočnosti tega dela sklepa in izvršljivosti te odločitve stečejo pogoji za izvršbo, o kateri sicer sodišče odloči hkrati z dovolitvenim delom sklepa o izvršbi, izdanem na podlagi verodostojne listine. Gre za pogojno dovoljeno izvršbo. Izvršba je vezana na pravnomočnost in izvršljivost kondemnatornega dela sklepa o izvršbi. Zgolj s samim dejstvom, da že teče izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine, niso podani pogoji za izvršbo, in sicer vse do trenutka pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi. Takrat obstoj terjatve upnika ni več negotov, kot tudi ne nastop pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe, s katero je bila ugotovljena terjatev.

8. Na podlagi obrazloženega zgoraj, ni mogoče slediti prvostopenjskemu naziranju, da so zaradi dovoljene izvršbe že podani pogoji za izvršbo. Sodišče prve stopnje prezre odločilno, da je bila izvršba dovoljena v postopku na podlagi verodostojne listine, v katerem so pogoji za izvršbo pogojeni s pravnomočnostjo in izvršljivostjo kondemnatornega dela sklepa o izvršbi, ki predstavlja sodno odločbo o obstoju terjatve.3

9. Tudi izhajajoč iz namena zavarovanja - varstvo bodočih terjatev, z dovolitvijo izvršbe na podlagi verodostojne listine, namen ni dosežen. Kot pravilno izpostavi pritožba, se zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiško knjigo opravi šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi (šesti odstavek 45. člena ZIZ) in sama dovoljena izvršba na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine upniku ne nudi nobenega zavarovanja.

10. Iz navedenih razlogov je pritožbenemu izvajanju pritrditi. Glede na stališče sodišča druge stopnje, da z izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine niso izkazani pogoji za izvršbo vse do pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi, pritožbeno razglabljanje o potrebnem sodnem varstvu upnika v primeru predlagane izvršbe na podlagi izvršilnega naslova za čas vse dokler ni pridobljen zaznamovan vrstni red v zemljiški knjigi in da upnik ni imel učinkovitega pravnega varstva za zavarovanje vse od trenutka, ko so izpolnjeni pogoji za podajo predloga za izvršbo pa vse do zaznambe pravnomočnega sklepa o dovolitvi izvršbe v zemljiški knjigi, ni relevantno. Sodišče druge stopnje še odgovarja, da iz gradiva zakonodajalca (Poročevalec DZ, letnik 2014 z dne 8. 5. 2014, EPA 1966 - VI) izhaja, da je bil namen spremembe 267. člena ZIZ, da pogoji za trajanje začasne odredbe prenehajo z izpolnitvijo pogojev za izvršbo, varstvo dolžnika pred neutemeljenim zavlačevanjem upnika z vložitvijo predloga za izvršbo. Iz obrazložitve tudi izhaja, da takšna ureditev trajanja začasne odredbe upniku omogoča doseči prisilno izvršbo terjatve. Iz tega je povzeti, da je zakonodajalec ocenil, da je sodno varstvo upnika glede uspeha bodoče izvršbe na tak način zagotovljeno in v sorazmerju s pravicami in položajem dolžnika. Izpostaviti je še, da je primernost takšne ureditve v presoji zakonodajalca.

11. Zaradi napačne uporabe materialnega prava je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zadevo vrnilo v nov postopek, v katerem bo sodišče prve stopnje presodilo, ali so podani pogoji za izdajo predlaganega zavarovanja. Samo odločitve ni sprejelo, ker vsebinska presoja zahtevka še sploh ni bila opravljena, zoper njo pa ima dolžnik posebno pravno sredstvo - ugovor (drugi odstavek 9. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ). S sprejemom drugostopenjske odločitve bi bilo dolžniku odvzeto pravno sredstvo in preskočeno odločanje o pravnih sredstvih.

12. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Po citiranem določilu sodišče v primeru, da razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v osmih dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v delu, v katerem je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni.

Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena.

Če je pritožba vložena po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Dolžnik je zoper sklep o izvršbi ugovarjal in sodišče je sklep o izvršbi razveljavilo dne 18. 9. 2018 ter odločilo, da bo o zahtevku upnika odločalo Okrajno sodišče v Mariboru v pravdnem postopku. 2 Varstvo upnika je mogoče le do trenutka, ko stečejo pogoji za izvršbo, četudi ta še ni predlagana. 3 V drugih postopkih je pogoj za izvršbo pravnomočna in izvršljiva sodna odločba.