Jedro

Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da je v izreku besedo "jugovzhodnem" nadomestilo z besedo "južnem". Taka sprememba prostorskega položaja, torej zemljepisne lege stvarne služnosti pomeni spremembo njene istovetnosti. Revizija ima namreč prav, da med pojmoma jugovzhod in jug ne obstaja kvantitativna, temveč kvalitativna, prostorska razlika. Jugovzhod pomeni smer na zemlji med jugom in vzhodom, kar je prostorsko nekaj drugega od smeri, ki jo opredeljuje jug, ki pomeni del geografske celote, ki je obrnjen proti položaju sonca opoldne. Glede na to, da je prostorska opredelitev služnosti do te mere skopa, da pomeni njena prostorska koordinata glede na strani neba edino prostorsko oporno točko za prepoznavo njene lege, revizijsko sodišče pritrjuje reviziji, da je sodišče druge stopnje z izpodbijano sodbo tožniku dosodilo bodisi nekaj drugega od tistega, kar je zahteval, bodisi nekaj več.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za novo končno odločbo.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Tožnik je zahteval ugotovitev, da v korist vsakokratnega lastnika nepremičnin ID znak: 0000 169 in ID znak: 0000 170, obe k. o. ..., obstaja priposestvovana stvarna služnost dostopa z javne poti (... ulice) ID znak: 0000 249, hoje, vožnje in obračanja vozil po jugovzhodnem delu nepremičnine ID znak: 0000 163. 2. Sodišče prve stopnje je zahtevku ugodilo. Odločilo je še o pravdnih stroških.

3. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi toženca in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je v izreku besedo „jugovzhodnem“ nadomestilo z besedo „južnem“. Kar je tožeča stranka zahtevala več, je zavrnilo. Prav tako je v ostalem zavrnilo pritožbo. Prilagodilo je odločitev o pravdnih stroških in odločilo še o pritožbenih stroških.

4. Toženec je na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča II DoR 257/2020 z dne 4. 9. 2020 vložil revizijo. Revizijskemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sodbi spremeni in tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Priglaša stroške revizijskega postopka.

5. Revizija je bila vročena tožniku, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške revizijskega postopka.

**Procesno dejansko stanje**

6. Tožbeni zahtevek se je glasil na ugotovitev, da „[...] obstaja stvarna služnost [...] hoje, vožnje in obračanja vozil po jugovzhodnem delu nepremičnine [...].“ V tožbenih navedbah je – nasprotno – navajal, da gre za _jugozahodni_ del nepremičnine.

7. Služnost se ni izvrševala preko _jugovzhodnega_ dela nepremičnine ID znak: 0000 163, temveč preko _jugozahodnega_ dela navedene nepremičnine. Spora o tem med strankama ni bilo. Gre za dvorišče na toženčevi parceli, ki pomeni edini dostop do tožnikove stanovanjske hiše in garaže. 8. Toženec je na pomoto vsaj v zvezi s služnostjo hoje opozoril že v odgovoru na tožbo, a se tožnik na to ni odzval. Sodišče prve stopnje, ki je ugotovilo pridobitev služnosti s priposestvovanjem, je v izrek sodbe dobesedno povzelo tožbeni zahtevek.

9. Pritožbeno sodišče je poskušalo sámo sanirati napako v tožbenem zahtevku. Toženčevi pritožbi je delno ugodilo ter sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je besedo „jugovzhodnem“ nadomestilo z besedo „južnem“. Menilo je, da pomota v besedi „jugovzhodnem“ ne pomeni nesklepčnosti celotne tožbe, temveč delno pomotno opredelitev nahajanja spornega dvorišča glede na stran neba. Med strankama pa naj bi ne bilo sporno, da se je služnost izvrševala na južnem delu parcele.

**Dopuščeno revizijsko vprašanje**

10. Po določbi drugega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

11. Revizija je bila dopuščena glede pravnega vprašanja, ali je sodišče druge stopnje ravnalo v nasprotju z načelom dispozitivnosti oziroma prekoračilo tožbeni zahtevek (in posledično spremenilo sodbo sodišča prve stopnje v škodo toženca, ki se je zoper to sodbo edini pritožil) s tem, ko je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je razsodilo oziroma ugotovilo, da obstoji služnost na južnem delu toženčeve nepremičnine, medtem ko je tožnik s tožbenim zahtevkom zahteval ugotovitev obstoja služnosti na jugovzhodnem delu te nepremičnine.

**Povzetek navedb strank v revizijskem postopku**

12. Revident navaja, da je na nepravilnost zahtevka opozoril že v odgovoru na tožbo. Pritožbeno sodišče je odločilo v nasprotju z načelom dispozitivnosti. Med pojmoma jugovzhod in jug obstaja kvalitativna razlika. Jugovzhod pomeni smer na nebu oziroma na zemlji med jugom in vzhodom, jug pa smer na nebu oziroma na zemlji proti položaju sonca opoldne. Ne drži, da pojem „jugovzhod“ vsebuje celoten južni del nepremičnine - vsebuje zgolj vzhodni del njenega južnega dela. Po tem delu se služnost ni izvrševala. Z ugotovitvijo njenega izvrševanja po celotnem južnem delu pa je zahteve prekoračen.

13. Tožnik v odgovoru na revizijo ne oporeka temu, da dvorišče, kje se služnost izvršuje, leži na jugozahodnem delu nepremičnine. Meni pa, da toženec ni nikoli jasno opozoril na nepravilnost postavljenega zahtevka, pač pa je v odgovoru na tožbo zgolj mimogrede navedel, da se služnost _hoje_ ni izvrševala po jugovzhodnem delu parcele, kjer leži stanovanjska hiša, ne pa dvorišče. V ospredju je bila torej služnost hoje in ne celotna služnost, pri čemer med strankama ni bilo sporno, da se služnost izvršuje po dvorišču. V zahtevku je prišlo do nehotene pisne pomote, medtem ko je na drugi strani toženec sodišče prve stopnje zavajal in svoje karte razkril šele v pritožbenem in revizijskem postopku. Sicer pa je za opredelitev, ali sta južna in jugovzhodna stran deloma istovetni, potrebna presoja na podlagi konkretne oblike parcele, kar spada v okvir ugotavljanja dejanskega stanja. V vsakem primeru morebitna sprememba zahtevka ne bi bila taka, da bi zahtevala privolitev toženca, zato tudi odmiku sodbenega izreka od tožbenega zahtevka ni mogoče pripisati večje teže. Sankcija posega v pravnomočno sodbo bi bila nesorazmerna teži tožnikove napake.

**Presoja utemeljenosti revizije**

14. Naloga revizijskega sodišča je presoja, ali pomeni procesno dejansko stanje primer prekoračitve zahtevka. V ta namen je moralo oceniti zlasti, kakšen je pomen prostorske opredelitve izvrševanja stvarne služnosti za njeno istovetnost. Od odgovora na to vprašanje je namreč odvisno, ali je sodišče druge stopnje tožniku prisodilo nekaj drugega od tistega, kar je zahteval. _Pomen prostorske opredelitve služnosti_

15. Člen 19 Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) določa, da če je izvrševanje stvarne služnosti omejeno na določene dele nepremičnine, se te prostorske meje pri opisu vsebine služnosti natančno opišejo. Določba je pomembna za istovetnost služnosti in s tem za pravno varnost lastnikov gospodujočega in služečega zemljišča. Šele opredelitev prostorskih meja skupaj s vsebino služnosti to pravico na tuji stvari naredi prepoznavno, operativno in zamejeno. Gre za nujne koordinate vsake stvarne pravice, ki lastnikom obeh zemljišč zagotavljajo potrebno varnost – lastnika gospodujočega zemljišča varujejo pred morebitnimi posegi v služnostno pravico, lastnika služečega zemljišča pa pred prekomerno obremenitvijo njegove nepremičnine. Če je opredelitev služnosti slaba, nedoločna, približna in odprta, ima namreč »lastnik služeče nepremičnine v zemljiški knjigi v resnici vpisano svojevrstno črno luknjo, ki omogoča nesorazmerno (in za služnost nepotrebno) goltanje njegove nepremičnine«.1 Vrhovno sodišče zato pritrjuje sodni praksi, da mora v skladu s to zahtevo »tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja služnostne pravice […] vsebovati natančen opis poteka služnosti po služečem zemljišču«2 ter da je treba, »kadar je izvrševanje stvarne služnosti omejeno na določene dele nepremičnine, te prostorske meje pri opisu vsebine služnosti natančno opisati«.3 Prostorska opredelitev služnosti je bistvena za identiteto konkretne stvarne služnosti.

_Načelo dispozitivnosti_

16. V pravdnem postopku odloča sodišče v mejah postavljenih zahtevkov (prvi odstavek 2. člena ZPP). Gre za eno od temeljnih načel postopka, ki sodišču prepoveduje, da bi tožniku prisodilo kaj več ali kaj drugega, kot je zahteval s tožbo. Ko gre za stvarne služnosti, načelo dispozitivnosti zahteva, da sodišče tožniku ne dosodi služnosti z drugačno vsebino od tiste, ki jo je v tožbenem predlogu opredelil tožnik. Dosojena služnost mora biti znotraj meja zahtevane – tako po vsebini kot po prostorskih mejah. To pomeni, da kadar sodišče prisodi služnost v večjem vsebinskem obsegu od zahtevanega, gre za prekoračitev zahtevka, kadar pa ima služnost z drugačno vsebino, je dosojeno nekaj drugega od zahtevanega. Podobno velja glede prostorskih meja zahtevane služnosti. Če sodišče dosodi služnost v daljši trasi od zahtevane ali v širših prostorskih dimenzijah (daljši dolžini ali širini), kot so opredeljene v tožbenem zahtevku, je dosojeno več (_plus_) od zahtevanega; kadar pa je služnost dosojena na drugem območju, znotraj drugih prostorskih koordinat služečega zemljišča, je dosojeno nekaj drugega (_aliud_).

_Presoja konkretnega primera_

17. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da je v izreku besedo „jugovzhodnem“ nadomestilo z besedo „južnem«. Ugotovilo je, da priposestvovana stvarna služnost hoje, vožnje in obračanja vozil v korist vsakokratnega lastnika gospodujočih nepremičnin ne obstaja po jugovzhodnem delu služeče nepremičnine, temveč po njenem južnem delu. Taka sprememba prostorskega položaja, torej zemljepisne lege stvarne služnosti pomeni spremembo njene istovetnosti. Revizija ima namreč prav, da med pojmoma jugovzhod in jug ne obstaja kvantitativna, temveč kvalitativna, prostorska razlika. Jugovzhod pomeni smer na zemlji med jugom in vzhodom, kar je prostorsko nekaj drugega od smeri, ki jo opredeljuje jug, ki pomeni del geografske celote, ki je obrnjen proti položaju sonca opoldne. Glede na to, da je prostorska opredelitev služnosti do te mere skopa, da pomeni njena prostorska koordinata glede na strani neba edino prostorsko oporno točko za prepoznavo njene lege, revizijsko sodišče pritrjuje reviziji, da je sodišče druge stopnje z izpodbijano sodbo tožniku dosodilo bodisi nekaj drugega od tistega, kar je zahteval, bodisi nekaj več.4

18. Odgovor na revizijsko vprašanje je tako pozitiven. Sodišče druge stopnje je ravnalo v nasprotju z načelom dispozitivnosti oziroma je prekoračilo zahtevek s tem, ko je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugotovilo, da obstoji služnost na južnem delu toženčeve nepremičnin, medtem ko je tožnik s tožbenim zahtevkom zahteval ugotovitev obstoja služnosti na jugovzhodnem delu te nepremičnine.

**Odločitev o reviziji**

19. Če revizijsko sodišče ugotovi, da je bil s pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, prekoračen tožbeni zahtevek, revizijsko sodišče glede na naravo prekoračitve s sklepom razveljavi sodbo sodišča druge stopnje in vrne zadevo v novo sojenje sodišču druge stopnje oziroma s sodbo spremeni izpodbijano sodbo (381. člen ZPP).

20. Ker je pritožbeno sodišče namesto o zahtevku, ki ga je tožnik uveljavljal, odločilo o nečem drugem oziroma o nečem več, je revizijsko sodišče izpodbijani del sodbe razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo sojenje. Glede na okoliščine konkretnega primera, zlasti glede na dejstvo, da med strankama konkretno območje izvrševanja služnosti sicer ni bilo sporno, naj pri tem pritožbeno sodišče upošteva, da bi bilo primerno s pravdnima strankama razčistiti vprašanje sklepčnosti izvirno postavljenega tožbenega zahtevka in vprašanje določnosti zahtevka za ugotovitev služnosti, iz katerega mora izhajati jasen in nedvoumen obseg pravice služnostnega upravičenca.

**Odločitev o revizijskih stroških**

21. Odločitev o revizijskih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP (II. točka izreka).

**Sestava senata in glasovanje**

22. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Tako vrhovni sodnik T. Pavčnik v Poročilu k zadevi št. II Dor 502/2021. 2 Sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, št. I Cp 1872/2012 z dne 16. 1. 2013. 3 Prav tam. 4 Če južni del pomeni celotno južno polovico parcele, potem je dosodilo nekaj več; če južni del pomeni le skrajno južni pas parcele, potem je dosodilo nekaj drugega.