Jedro

Pravnomočno ugotovljene terjatve sodišče v sodbi, v kateri opravi pobotanje, ne ugotavlja še enkrat.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba v točki II potrdi.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki 7.010,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje odločbe. Toženi stranki je naložilo, da v 15 dneh od prejema odločbe povrne tožeči stranki pravdne stroške v znesku 1.118,40 EUR. Kar je zahtevala tožeča stranka od tožene več, in sicer plačilo glavnice 4.673,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3.9.2003 do plačila ter zakonske zamudne obresti od zneska 7.010,52 EUR od 3.9.2003 do 16.3.2009, pa je zavrnilo. V delu, ki se nanaša na znesek 7.010,52 EUR, gre za sodbo na podlagi pripoznave, pri zavrnilnem delu pa je sodišče prve stopnje upoštevalo pobotni ugovor toženke iz že pravnomočnih sodnih odločb. Zoper II. točko sodbe se pritožuje tožeča stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava po 338. členu Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Navaja, da je izrek sodbe v nasprotju z obrazložitvijo in da zato sodbe ni mogoče preizkusiti. Sodišče je tožeči stranki priznalo še razliko do 8.200,00 EUR, torej še nadaljnjih 1.189,48 EUR. Sodišče je upoštevalo v pobot uveljavljane terjatve, kar je tožeča stranka izrecno priznala in je pobotanje opravljeno pravilno, pravilna je obrazložitev, vendar ugotovitev o tem ni prenesena v izrek odločbe. Izrek sodbe ni v skladu s 3. odstavkom 324. člena ZPP. V izreku bi posebej moralo odločiti o delu tožnikovega zahtevka, ki mu je ugodilo, a ga je po višini zaradi pobotanja zavrnilo, torej glede 1.189,48 EUR, s posebno točko pa o preostalem delu zahtevka, ki ga je po višini zavrnilo zaradi njegove neutemeljenosti.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožba ni jasna. Ne pove, zakaj in v čem je pravni položaj tožnika slabši zaradi odločitve, kot jo je zapisalo sodišče prve stopnje v izreku sodbe oziroma zakaj in v čem bi bil položaj boljši, če bi bil izrek sodbe zapisan tako, kot zahteva pritožba.

Tožeča stranka ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da bi mu šlo 8.200,00 EUR. Od tega je toženka pripoznala 7.010,52 EUR. Razlika je 1.189,48 EUR. Tudi temu, da je ta znesek pravilno pobotan, pritožba ne nasprotuje. Torej je znesek 4.673,67 EUR pravilno zavrnjen (1.189,48 EUR + 3.484,19 EUR kot razlika med zahtevanimi 11.684,19 EUR in 8.200,00 EUR). Zakaj sploh pritožba, torej ni videti. Izrek in obrazložitev sodbe sta v popolnem soglasju. Iz obrazložitve jasno izhaja, da bi šlo tožniku 8.200,00 EUR in ne 11.684,19 EUR. Toženka je pripoznala 7.010,52 EUR. 1.189,48 EUR predstavlja v pobot uveljavljana terjatev, 3.484,19 EUR pa razliko med zahtevanimi 11.684,19 EUR in ugotovljenim zneskom 8.200,00 EUR. V morebitnih nadaljnjih postopkih torej ne more biti spora o tem, kaj je bilo predmet pobota v obravnavani zadevi. Tudi sicer sodišče pravnomočno ugotovljene terjatve v sodbi, v kateri opravi pobotanje, ne ugotavlja še enkrat, saj je o obstoju terjatve že pravnomočno odločeno (3. odstavek 319. člena ZPP, 3. odstavek 324. člena ZPP, glej tudi dr. Jože Juhart, Civilnoprocesno pravo FLRJ, Univerzitetna založba Ljubljana 1961, stran 298). Nobene kršitve postopka torej ni in tudi materialno pravo je pravilno uporabljeno.

Neutemeljeno pritožbo je bilo tako treba zavrniti in sodbo v izpodbijanem delu potrditi po 353. členu ZPP.