Jedro

Če stečajni upnik, v roku iz napotitvenega sklepa stečajnega senata, pred sodiščem ne začne uveljavljati svoje prerekane terjatve, sodišče tožbo zavrže. Prekinitev pravdnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka nad toženo stranko, na zakonski rok iz prvega odstavka 144. člena ZPPSL, ne vpliva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Pritožnica sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje nadaljevalo prekinjen postopek s stečajnim dolžnikom na strani tožene stranke, tožbo tožeče stranke zoper stečajnega dolžnika zavrglo in odločilo, da pravdni stranki trpita vsaka svoje stroške postopka.

Tožeča stranka se je zoper sklep pravočasno pritožila zaradi pritožbenih razlogov iz 338. člena ZPP in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v celoti razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Očitek tožene stranke, da bi sodišče prve stopnje moralo izdati sklep o prekinitvi postopka takoj, ko je bil nad toženo stranko začet stečajni postopek, ni utemeljen. Nad toženo stranko je bil začet stečajni postopek s sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu ST 21/2001 z dne 18.2.2002. To dejstvo je zaznalo pritožbeno sodišče, ko je odločalo o pritožbi tožeče stranke zoper sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 31.5.2000, ki se je vodila pod opr. št Pg 390/98. Z dnem začetka stečajnega postopka nad toženo stranko se je postopek po zakonu prekinil (4. točka prvega odstavka 205. člena ZPP). Ker pa je prekinitev nastala po koncu glavne obravnave, je pritožbeno sodišče o pritožbi odločilo v skladu z določilom drugega odstavka 207. člena ZPP. Sodbo je v izpodbijanem delu razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg ... z dne ...). Sodba sodišča prve stopnje pa je postala v delu, v katerem je sodišče zavrnilo zahtevek iz nasprotne tožbe, pravnomočna (tč. II sodbe Okrožnega sodišča v Novem mestu opr. št. Pg 390/98 z dne 31.5.2000). V skladu z določili Sodnega reda o poslovanju sodišč, je zadeva dobila novo opr. št. spisa Pg 3/2003. Z novo opr. št. spisa se ni začel nov postopek po tožbi tožeče stranke, ki jo je vložila dne 30.12.1998. Odčrtan spis je dobil novo opr. številko zato, ker je bila sodba v izpodbijanem delu razveljavljena in je bila vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek. Zato ni utemeljen očitek tožeče stranke, da iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, v kateri zadevi je bil postopek prekinjen. S prejemom vloge stečajnega upravitelja dne 3.3.2003 so tako nastali pogoji, da se prekinjen postopek nadaljuje (prvi odstavek 208. člena ZPP). Zato je sklep o nadaljevanju postopka pravilen. Pri tem je prišlo do očitne pomote v navedbi datuma v izreku sklepa, ki pa na odločitev o pritožbi ne vpliva in bo sodišče prve stopnje pisno pomoto lahko odpravilo s posebnim popravnim sklepom (328. člen ZPP v zvez s 332. členom ZPP). Tako se izkaže, da pritožba tožeče stranke zoper točko 1. izreka sklepa ni utemeljena.

Sklep o zavrženju tožbe je sodišče prve stopnje sprejelo na predlog stečajnega dolžnika in potem, ko je v stečajnem spisu, ki se vodi nad toženo stranko, samo ugotovilo, da stečajni upnik, ki je bil napoten na pravdo, v petnajstih dneh od prejema napotitvenega sklepa ni vložil tožbe na ugotovitev prerekane terjatve (priloga C1 spisa - prijava terjatve in napotitveni sklep). Pritožnica ima smiselno prav, da v času prekinitve postopka v pravdnem postopku prenehajo teči vsi roki za pravdna dejanja (prvi odstavek 207. člena ZPP). Roki, ki so zaradi prekinitve postopka nehali teči, začnejo teči za prizadeto stranko v celoti znova od dneva, ko ji sodišče vroči sklep o nadaljevanju postopka (četrti odstavek 208. člena ZPP). Iz zakonskega besedila "za prizadeto stranko" izhaja, da je prekinitev postopka s posledico glede prenehanja teka rokov, inštitut, ki je namenjen stranki, na katere strani je prišlo do razlogov za prekinitev postopka, ne pa tudi nasprotni stranki. Petnajstdnevni rok za začetek postopka za ugotovitev prerekane terjatve je vezan na zakonski rok iz prvega odstavka 144. člena Zakona o prisilni poravnavi stečaju in likvidaciji (Ur. list RS št.67/93, 38/97 in 52/99, v nadaljevanju ZPPSL). Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožeča stranka v petnajstih dneh od prejema napotitvenega sklepa stečajnega senata ni ravnala v skladu z napotitvenim sklepom, tega dejstva pa tožeča stranka ne izpodbija, je sprejelo pravilen sklep, s katerim je tožbo zavrglo. Po mnenju pritožbenega sodišča bi bilo sicer primerneje izdani sklep opreti na določilo prvega odstavka 274. člena ZPP (tožeča stranka je zamudila zakonski rok za ugotovitev prerekane terjatve iz prvega odstavka 144. člena ZPPSL), kar pa na sprejeto odločitev o zavrženju tožbe ne vpliva. Pri tem odločitev prvostopenjskega sodišča tudi ne odstopa od sodne prakse sodišč v RS, saj je v podobni zadevi Vrhovno sodišče RS revizijo zavrnilo kot neutemeljeno in navedlo, da sodišče tožbo zavrže, če tožeča stranka kot stečajni upnik, ki je bila napotena na pravdo, v 15. dneh od prejema napotitvenega sklepa, ne predlaga nadaljevanja prekinjenega postopka (opr. št. sklepa III Ips 46/99 z dne 28.5.1999, objavljen v Zbirki odločb Vrhovnega sodišča RS, Gospodarski oddelek, GV Založba, Ljubljana 2001).

Drugi razlogi, ki jih pritožnica navaja v zvezi s pravilnostjo napotitvenega sklepa po oceni pritožbenega sodišča niso pomembni. V kolikor bi stečajni upnik menil, da je napotitveni sklep stečajnega senata nepravilen, bi ga moral v pritožbenem roku izpodbijati. Tega pa glede na podatke v tem spisu ni storil, niti ni v pritožbi kaj takega zatrjeval. Mnenje pritožnice, da napotitveni sklep stečajnega senata v primeru že začete pravde nima nobenih pravnih učinkov pa je napačen iz razlogov, ki so obrazloženi zgoraj.

Neutemeljena je tudi pritožba zoper sklep o stroških. Ker je sodišče tožbo tožeče stranke zavrglo, ni mogoče šteti, da je tožeča stranka s tožbo uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP) in zato tudi ni upravičena do povrnitve stroškov postopka.

Ker razlogi iz katerih tožeča stranka izpodbija sodbo niso podani, prav tako pa ne tudi razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 366. členom ZPP.