Jedro

Vročilnica je javna listina, toženec pa domneve resničnosti njene vsebine ni uspel izpodbiti.

Potrdilo o izvršljivosti (velja tudi za potrdilo o pravnomočnosti) ureja 42. člena ZIZ. Potrdilo o izvršljivosti da organ, ki je odločal o terjatvi na prvi stopnji, neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti pa razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče oziroma organ, ki ga je izdal. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da zato, ker na plačilnem nalogu in na sklepu z dne 3. 2. 2011 ni potrdila o pravnomočnosti, le-tega tudi ni mogoče razveljaviti.

Izrek

I. Pritožba toženca zoper sklepa z dne 15. 4. 2011 in 6. 5. 2011 se zavrne in se sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

II. Pritožbi toženca zoper sklep z dne 7. 4. 2011 pa se ugodi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne II P 823/2009-24 z dne 7. 4. 2011 pritožbo toženca z dne 30. 11. 2010 zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 823/2009 z dne 29. 9. 2010 štelo za umaknjeno. S sklepom II P 823/2009-26 z dne 15. 4. 2011 je sodišče prve stopnje pritožbo toženca zoper sklep II P 823/2009 z dne 3. 2. 2011, vloženo 24. 3. 2011, zavrglo, s sklepom II P 823/2009-29 z dne 6. 5. 2011 pa je zavrnilo predlog toženca za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti na plačilnem nalogu z dne 8. 12. 2010 in sklepu z dne 3. 2. 2011. 2.Toženec je predlagal, da se razveljavi neutemeljeno potrdilo o pravnomočnosti na nalogu za plačilo sodne takse z dne 8. 12. 2010 in v sklepu 3. 2. 2011, podrejeno, v primeru, da sodišče njegovemu predlogu ne bo ugodilo, pa je vložil pritožbo zoper sklepa z dne 7. 4. 2011 in 15. 4. 2011. Navaja, da njegovemu bivšemu pooblaščencu, odvetniku J. V., ni bil vročen nalog za plačilo sodne takse za pritožbo. Že z laičnim vpogledom v poštno povratnico in primerjavo s podpisi istega prejemnika na drugih povratnicah in na pooblastilu je jasno razvidno, da prejemnik omenjene vročilnice ni podpisal. V primeru spornosti tega dejstva predlaga postavitev izvedenca grafološke stroke in zaslišanje priče, sodnega vročevalca, ki naj bi omenjeno listino vročeval (po opravljenih poizvedbah o njegovem imenu in priimku pri Pošti Slovenije). Iz primerjave vročilnic istemu prejemniku, to je odvetniku J. V., je razvidno, da se v rubrikah pripombe vročevalca in podpis vročevalca bistveno razlikujejo, saj so nekatere na tem delu vročilnic izpolnjene, nekatere pa ne, čeprav naj bi pri vseh šlo za istovrstno vročitev. To vzbuja še dodaten dvom v pravilnost vročevanja plačilnega naloga. Tudi povratnice za sklep 3. 2. 2011 njegov takratni pooblaščenec ni podpisal in se sklicuje na enake dokaze kot prej. Pojasnjuje še, da sodišče prve stopnje predloga za oprostitev plačila sodnih taks, ki ga je podal v dopolnitvi pritožbe, ne bi smelo zavreči, saj ni bil vložen šele potem, ko naj bi prejel plačilni nalog. Podrejeno v predlagani pritožbi zoper sklepa z dne 7. 4. 2011 in 15. 4. 2011 uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena in po 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Z opustitvijo vročitve iz razlogov, pojasnjenih že v predlogu za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti, mu je bilo onemogočeno obravnavanje pred sodiščem, nasprotje pa je tudi med tem, kar se navaja v razlogih sklepa, o vsebini vročilnic in med samo vročilnico. Predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in oba sklepa razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3.Zoper sklep z dne 6. 5. 2011 se je pritožil iz vseh pritožbenih razlogov prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in predlagal, da ga pritožbeno sodišče razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V razlogih sklepa manjka odločilno dejstvo, to je, da je hkrati s prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks vložil vlogo, naslovljeno „dopolnitev pritožbe“. Sodišče prve stopnje bi zato moralo vlogo vsebinsko obravnavati. Manjka odločilno dejstvo in je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj se sklep ne da preizkusiti. O odločilnih dejstvih pa je tudi nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini njegove vloge, ki ne predstavlja le predloga za oprostitev plačila sodnih taks, temveč hkrati tudi dopolnitev pritožbe in med samo vsebino te listine, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti na spornem plačilnem nalogu je vložil predvsem zato, ker mu sporni plačilni nalog ni bil nikoli (pravilno) vročen. V nadaljevanju ponavlja trditve, podane že v predlogu za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti. Obrazložitev izpodbijanega sklepa nima razlogov glede glavnega očitka, to je nepravilne vročitve, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Če sporni sklep ni opremljen s klavzulo pravnomočnosti in nima pravnega interesa za vložitev predloga za njegovo razveljavitev, bi bilo treba njegov predlog zavreči in ne zavrniti. Pojasnjuje, da je s predlogom izpodbija pravne posledice, ki na podlagi same formalne pravnomočnosti, to je neizpodbojnosti nastopijo zanj. Glede druge točke izreka izpodbijanega sklepa navaja, da mu oziroma njegovemu pooblaščencu sklep z dne 3. 2. 2011 ni bil nikoli (pravilno) vročen, kar je bil tudi razlog za predlagano razveljavitev klavzule o pravnomočnosti na tem sklepu. Z opustitvijo vročitve mu je bilo onemogočeno obravnavanje pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. O odločilnih dejstvih pa je tudi nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini vročilnice o tej vročitvi in med samo vročilnico, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sklep pa tudi nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj sodišče prve stopnje ni izvajalo nobenega dokaznega postopka. Za izpodbijanje obeh sklepov ima pravni interes za pritožbo zaradi pravnih posledic materialne pravnomočnosti in objektivnih mej pravnomočnosti.

4.Pritožba zoper sklep z dne 7. 4. 2011 je utemeljena, pritožbi zoper sklepa z dne 15. 4. in 6. 5. 2011 nista utemeljeni.

5.Iz podatkov spisa je razvidno, da je bila sodba sodišča prve stopnje z dne 29. 9. 2010, zoper katero se je toženec po svojem takratnem odvetniku J. V. pritožil 30. 11. 2010, odvetniku vročena 15. 11. 2010. Plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo je bil vročen odvetniku J. V. 15. decembra 2010 (toženec oporeka pravilnost vročitve), istega dne (to je 15. 12. 2010) pa je odvetnik J. V. na sodišče poslal priporočeno dopolnitev pritožbe s predlogom za oprostitev plačila sodne takse. S sklepom 3. 2. 2011 je sodišče prve stopnje predlog toženca za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo 30. 11. 2010 zavrglo z utemeljitvijo, da je toženec predlagal oprostitev plačila sodne takse za pritožbo 15. 12. 2010, kar je po nastanku taksne obveznosti za pritožbo in se zato oprostitev plačila sodnih taks na plačilo te takse ne bi mogla nanašati. Toženec je z dopisom 10. 3. 2011 (sodišče ga je prejelo 11. 3. 2011) obvestil sodišče, da ga odvetnik J. V. ne zastopa več, da z njim ni mogel dobiti stika in da je po vpogledu v spis ugotovil, da na povratnici za vročitev sklepa 3. 2. 2011 ni podpisa odvetnika V. . Kasneje, 24. 3. 2011 je zoper sklep z dne 3. 2. 2011 toženec sam vložil pritožbo, o kateri je sodišče prve stopnje odločilo s sklepom 15. 4. 2011 in jo je zavrglo z utemeljitvijo, da je prepozna. Sklep je bil pooblaščencu toženca vročen 14. 2. 2011, rok za pritožbo se je iztekel 1. 3. 2011. Še pred tem sklepom pa je sodišče prve stopnje že 7. 4. 2011 izdalo sklep, s katerim je toženčevo pritožbo z dne 30. 11. 2010 zoper sodbo štelo za umaknjeno, z utemeljitvijo, da je sodišče s sklepom 3. 2. 2011, ki je postal pravnomočen 2. 3. 2011, zavrglo toženčev predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo. Z vlogo 22. 4. 2011 je toženec po novem pooblaščencu vložil predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti, podrejeno pritožbo. Sodišče prve stopnje je s sklepom 6. 5. 2011 predlog toženca za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti zavrnilo, toženec pa se je zoper odločitev 23. 5. 2011 pritožil. 6. Pravilnost odločitve, da se pritožba šteje za umaknjeno (sklep 7. 4. 2011) je odvisna od vprašanja pravilne vročitve plačilnega naloga za plačilo sodne takse za pritožbo oziroma pravilnosti odločitve o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo.

Glede sklepa z dne 7. 4. 2011

7.Sodišče prve stopnje pritožbo štelo za umaknjeno, ker toženec ni plačal sodne takse za pritožbo. Odločitev je oprlo na tretji odstavek 105.a člena ZPP, po katerem se pritožba šteje za umaknjeno, če najkasneje v roku, ki ga določi sodišče prve stopnje s plačilnim nalogom, ni plačana sodna taksa oziroma niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks. Ugotovilo je, da toženec v 15-dnevnem roku po vročitvi plačilnega naloga (plačilni nalog 8. 12. 2010 vročen toženčevemu pooblaščencu 15. 12. 2010), sodne takse ni plačal in da je bil s sklepom 3. 2. 2011 (toženčevemu pooblaščencu je bil vročen 14. 2. 2011) toženčev predlog (toženec je predlog za oprostitev podal 15. 12. 2010) zavržen. Štelo je, da je sklep 3. 2. 2011 postal pravnomočen 2. 3. 2011. 8.Ob izdaji izpodbijanega sklepa je bila že vložena pritožba (pritožba toženca 24. 3. 2011), ki pa jo je sodišče prve stopnje sicer kasneje (sklep 15. 4. 2011) zavrglo. Toženec je zoper odločitev vložil podrejeno pritožbo (predlagal je, da se pritožbo obravnava v primeru, da sodišče prve stopnje zavrne njegov predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti).

9.Podatki spisa kažejo, da je sodišče prve stopnje sklep o tem, da se pritožba šteje za umaknjeno (sklep 7. 4. 2011) izdalo, še preden je bilo odločeno o toženčevi pritožbi zoper sklep, s katerim je bil zavržen njegov predlog za oprostitev plačila sodnih taks (sklep 3. 2. 2011) in zoper sklep, s katerim sta bila njegova predloga za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti zavrnjena (sklep 6. 5. 2011). Sodišče prve stopnje je namreč sodišču druge stopnje v reševanje poslalo hkrati pritožbe zoper vse izpodbijane sklepe.

10.Sodišče prve stopnje v sklepu z dne 7. 4. 2011 protispisno ugotavlja, da je sklep 3. 2. 2011 pravnomočen, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti. Ugotovljena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka je na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP narekovala ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijane odločitve in vrnitev zadeve sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo zato moralo ponovno preveriti, če so podani pogoji, da se pritožba šteje za umaknjeno. Sodišče druge stopnje je sicer pritožbo zoper sklep z dne 6. 5. 2011 in sklep z dne 15. 4. 2011, ki ju je sodišče prve stopnje poslalo v obravnavanje skupaj s pritožbo zoper sklep z dne 7. 4. 2011, zavrnilo (sklep z dne 3. 2. 2011 je sedaj pravnomočen), kot bo obrazloženo v nadaljevanju, vendar je presoja, ali se pritožba toženca šteje za umaknjeno ali ne, odvisna tudi od vprašanja, ali mu je bil pravilno vročen nalog za plačilo sodne takse. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je bil nalog vročen toženčevemu pooblaščencu 15. 12. 2010, kar je sicer razvidno iz vročilnice pripete k plačilnemu nalogu. Toženec pa s pritožbo izpodbija domnevo o resničnosti tistega, kar je na vročilnici navedeno, pri čemer predlaga tudi dokaze, ki jih bo moralo sodišče prve stopnje predhodno izvesti in ponovno presoditi, ali so podani pogoji 105.a člena, da se pritožba šteje za umaknjeno ali ne.

11.Ker je toženec vezal obravnavanje pritožbe zoper sklep 7. 4. 2011 na odločitev o njegovem predlogu za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti (v primeru zavrnitve njegovega predloga vlaga pritožbo), je sodišče druge stopnje odločalo o toženčevi pritožbi zoper sklep z dne 6. 5. 2011, s katerim sta bila predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti na plačilnem nalogu in sklepu z dne 3. 2. 2011 zavrnjena.

Glede sklepa z dne 6. 5. 2011

12.Sodišče prve stopnje je toženčev predlog zavrnilo zato, ker niti plačilni nalog z dne 8. 12. 2010 niti sklep z dne 3. 2. 2011 nista opremljena s potrdilom o pravnomočnosti in ju sodišče prve stopnje zato tudi ne more razveljaviti.

13.Potrdilo o izvršljivosti (velja tudi za potrdilo o pravnomočnosti) ureja 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Potrdilo o izvršljivosti da organ, ki je odločal o terjatvi na prvi stopnji, neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti pa razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče oziroma organ, ki ga je izdal. Pravilno je zato stališče sodišča prve stopnje, da zato, ker na plačilnem nalogu in na sklepu z dne 3. 2. 2011 ni potrdila o pravnomočnosti, le-tega tudi ni mogoče razveljaviti. Z vprašanjem pravilnosti oziroma nepravilnosti vročitve plačilnega naloga oziroma sklepa z dne 3. 2. 2011 se sodišču prve stopnje ni bilo treba ukvarjati in njegove pravilnosti pritožnik uspešno, s sklicevanjem na te razloge, ne more izpodbiti. Posledično tudi niso podane uveljavljane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (da sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, da se ga ne da preizkusiti). Kot razlog za zavrnitev sodišče ni navedlo, da toženec nima pravnega interesa, zato je odveč pritožbeno razlogovanje o tem, da bi v takem primeru moralo sodišče prve stopnje njegov predlog zavreči. Izpodbijanje pravnih posledic, ki na podlagi same formalne pravnomočnosti zanj nastopijo, pa toženec lahko doseže s pritožbo, ki jo je sicer podrejeno vložil. Enako velja glede zavrnitve predloga za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti na sklepu z dne 3. 2. 2011. 14.Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker ni materialnih in procesnih kršitev, na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje z dne 6. 5. 2011 (2. točka 365. člena ZPP).

15.Ker je bil zavrnjen predlog toženca za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti na sklepu 3. 2. 2011, je sodišče druge stopnje obravnavalo podrejeno vloženo pritožbo zoper sklep z dne 15. 4. 2011, s katerim je sodišče prve stopnje pritožbo toženca zoper sklep z dne 3. 2. 2011 zavrglo.

Glede sklepa z dne 15. 4. 2011

16.Sodišče prve stopnje je toženčevo pritožbo zavrglo, ker je ugotovilo, da je bila pritožba zoper sklep 3. 2. 2011, ki je bil toženčevemu pooblaščencu vročen 14. 2. 2011 (vročilnica, pripeta k list. št. 82 spisa) vložena 24. 3. 2011, kar je po poteku pritožbenega roka (rok za pritožbo se je iztekel 1. 3. 2011). Določba prvega odstavka 343. člena ZPP v takem primeru predvideva zavrženje pritožbe. Ob vročanju sklepa 3. 2. 2011 toženec sodišča še ni obvestil, da ga ne zastopa več odvetnik J. V. (obvestilo je sodišče prve stopnje prejelo 11. 3. 2011), zato je sodišče prve stopnje pravilno (99. člen ZPP) sklep vročalo toženčevemu takratnemu odvetniku V. .

17.Toženec pravilnost odločitve izpodbija z uveljavljanjem absolutne bistvene kršitve po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP s trditvijo, da sklep ni bil pravilno vročen. Sklicuje se na vročilnico, iz katere je po njegovem prepričanju razvidno, da le-te ni podpisal njegov takratni pooblaščenec odvetnik J. V. in v potrditev svoje trditve predlaga dokaze, med drugim tudi izvedenca grafološke stroke. Sodišče prve stopnje ugotovitev, da je bil sklep 3. 2. 2011 vročen takratnemu toženčevemu pooblaščencu opira na vročilnico. V skladu s prvim odstavkom 224. člena ZPP ima vročilnica moč javne listine, kar pomeni, da dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. V skladu s četrtim odstavkom 224. člena ZPP pa je dovoljeno dokazovati, da so v listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, kar toženec v sedaj vloženi pritožbi tudi trdi in dokazuje. Toženec pa v pritožbi (24. 3. 2011), ki jo je s predmetnim sklepom sodišče prve stopnje zavrglo, razen trditve, da je bilo pri vpogledu v spis (po podatkih spisa je toženec v spis vpogledal 18. 3. 2011 – list. št. 84 spisa) „ugotovljeno, da je bil tozadevni sklep z dne 3. 2. 2011 poslan odvetniku V. in na povratnici ni njegovega podpisa, in podpisanemu ta sklep ni bil vročen“. Drugih trditev ni podal in tudi ni predlagal nobenih dokazov. S pritožbenimi trditvami domneve resničnosti tistega, kar je na vročilnici kot javni listini navedeno in kar je (pravilno) upoštevalo sodišče prve stopnje, ni uspel izpodbiti. Trditev in dokazov v sedanji pritožbi toženca sodišče druge stopnje ne sme upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP), saj toženec ni izkazal nekrivde za njihovo uveljavljanje že v pritožbi 24. 3. 2011 (v pritožbi ni navajal nobenih razlogov). Uveljavljane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP zato sodišče prve stopnje ni zagrešilo. V sklepu pa tudi ni nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini vročilnic in med samo vročilnico. Iz vročilnice je razvidno, da je bil sklep z dne 3. 2. 2011 poslan odvetniku J. V.. Na njej je z besedo zapisan datum prejema 14. 2. 2011, vročilnica pa je tudi podpisana. Posledično tudi uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

18.Ker niso podani niti uveljavljani niti po uradni dolžnosti upoštevni pritožbeni razlogi (drugi odstavek 358. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje z dne 15. 4. 2011 (2. točka 365. člena ZPP).