10. 4. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., B. B. in C. C., vseh iz Ž., ki jih zastopa Č. Č., odvetnik v Z., na seji senata dne 27. marca 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A., B. B. in Č. Č. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 177/2001 z dne 23. 10. 2001 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Kopru št. N 10/92 z dne 15. 12. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.V nepravdnem postopku je bil zavrnjen predlog pritožnic (tedaj predlagateljic) za ustanovitev nujne poti. V ustavni pritožbi pritožnice navajajo, da pritožbeno sodišče ni celovito obravnavalo njihove pritožbe. To sodišče naj se ne bi opredelilo do izrecne pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo utemeljenosti predloga za določitev nujne poti v ožjem obsegu (le dvakrat letno z manjšim traktorjem po isti trasi, po kateri tudi nasprotni udeleženci pridejo s traktorjem do svoje njive). Navajajo, da sodišče, če bi upoštevalo te navedbe, ne bi moglo izreči, da bi nasprotni udeleženci zaradi nujne poti morali odstraniti trajne nasade in opraviti drugih posegov. Menijo, da z ustanovitvijo nujne poti ne bi nastala nobena škoda za nasprotne udeležence, korist za pritožnice pa naj bi bila evidentna. Zatrjujejo kršitev pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave in kršitev 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - v nadaljevanju EKČP).

2.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v nepravdnem postopku in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja in pri uporabi materialnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS)

3.Ustavno sodišče v postopku preizkusa ustavne pritožbe izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Glede na navedeno Ustavno sodišče ne more preizkušati pravilnosti ugotovitev in stališč sodišč o tem, da ne obstoji ekonomski interes za nujno pot, ker da se donosnost zemljišča z uporabo mehanizacije ne bi bistveno izboljšila ter da zgolj znižanje stroškov (če bi se zemljišče obdelovalo s traktorjem namesto z najetimi delavci) ne upravičuje ustanovitve nujne poti. Po pravnem stališču pritožbenega sodišča je bilo treba predlog za ustanovitev nujne poti zavrniti že iz razlogov, ki so na strani zemljišča pritožnic. Glede na takšno pravno stališče pa pritožbenemu sodišču ni bilo treba posebej odgovarjati na navedbe pritožnic o tem, kakšen naj bi bil vpliv nujne poti po utesnjenem predlogu na zemljišče nasprotnih udeležencev. Iz pravice do pritožbe po 25. členu Ustave (splošno pa tudi iz pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave) sicer izhaja obveznost sodišča, da odgovori na navedbe pritožbe, vendar le na tiste, ki so po razumni oceni sodišča bistvene za odločitev. Sicer pa je pritožbeno sodišče tudi izrecno odgovorilo na očitek pritožnic o tem, da ni razvidno, kakšen predlog (prvoten ali utesnjen) je bil sploh zavrnjen.

Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

4.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger