Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sodba I U 1193/2009

ECLI:SI:UPRS:2009:I.U.1193.2009 Upravni oddelek

denacionalizacija odškodnina v delnicah
Upravno sodišče
20. oktober 2009
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Po 2. odstavku 42. člena ZDen upravičencu v denacionalizaciji ni mogoče priznati odškodnine v delnicah, ki jih ima Republika Slovenija, če mu jih ni mogoče ponuditi, ampak mu je v tem primeru mogoče priznati odškodnino v obveznicah.

Izrek

Tožbi se ugodi, odpravi se delna odločba Upravne enote A, št. ... z dne 3. 2. 2009, in odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. ... z dne 10. 6. 2009, in se zadeva vrne upravnemu organu prve stopnje v ponovni postopek.

Obrazložitev

: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: Ministrstvo) je z izpodbijano odločbo odločilo, da se odločba Upravne enote A., št. ... z dne 3. 2. 2009, odpravi (1. točka izreka); da se upravičencu A.A. vrne podržavljeno nepremično in premično premoženje, ki ga našteva, v obliki odškodnine v delnicah posameznega podjetja ali več podjetij, s katerimi razpolaga Republika Slovenija ali Slovenski odškodninski sklad d.d., v skupni vrednosti 425.349,70 DEM oziroma 217.477,85 EUR (2. točka izreka); da je zavezanec za odškodnino iz 2. točke izreka te odločbe Slovenska odškodninska družba d.d., ki mora odškodnino izročiti skrbnici za posebni primer B.B., v roku treh mesecev po pravnomočnosti te odločbe (3. točka izreka); da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (4. točka izreka); da se pritožba zavrne (5. točka izreka); da v pritožbenem postopku niso bili zaznamovani stroški (6. točka izreka).

V obrazložitvi odločbe Ministrstvo navaja, da je v zadevi sporno, ali obstoja zakonska podlaga za določitev odškodnine v obliki delnic namesto vrnitve podržavljenega premoženja v naravi. Ni sporno, da predmetnega premoženja ni mogoče vrniti v naravi zaradi obstoja ovir po Zakonu o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen) in ni sporna višina odškodnine, ki je določena za predmetno nepremično in premično premoženje. Pritožnica – Slovenska odškodninska družba navaja, da ne more biti zavezanka za izročitev odškodnine v obliki delnic, s katerimi razpolaga Republika Slovenija, temveč v obliki obveznic, in da je postopek za izročitev delnic mogoče uvesti šele po pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, s katero se odloči o odškodnini v obliki obveznic. Po določbi 1. odstavka 42. člena ZDen gre upravičencu v primeru, če nepremičnine ni mogoče vrniti v last in posest oziroma glede nje vzpostaviti lastninske pravice ali lastninskega deleža, odškodnina z vzpostavitvijo lastninskega deleža na pravni osebi ali v delnicah, ki jih ima Republika Slovenija ali na njegovo zahtevo v obveznicah, izdanih v ta namen. Z zahtevo za denacionalizacijo upravičenec oz. njegov pravni naslednik uveljavlja obliko odškodnine po svoji izbiri v okviru določil ZDen. Po presoji pritožbenega organa je zahtevana oblika (delnice) v skladu z določbami ZDen. Po določbi 51. člena ZDen je Slovenski odškodninski sklad, sedaj Slovenska odškodninska družba, d.d., zavezanec za odškodnino v delnicah, s katerimi razpolaga Republika Slovenija. Po pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji bo skrbnica lahko zahtevala, da ji zavezanka Slovenska odškodninska družba, d.d. (v nadaljevanju: SOD) v izvršitev svoje obveznosti ponudi izbiro med delnicami v lasti Republike Slovenije, s katerimi razpolaga SOD, in jih je mogoče prenesti na upravičenca. Če se skrbnica ne bo odločila za nobene od ponujenih delnic, pa ima v skladu z ZDen (določba 2. odstavka 42. člena) ne glede na to, da je odločeno o odškodnini v obliki delnic, pravico do odškodnine v obveznicah. Pri tem se Ministrstvo sklicuje na sodno prakso (sodba Vrhovnega sodišča, opr. št. II Ips 50/2001). Ministrstvo zavrača pritožbene navedbe, da mora upravni organ odločiti o odškodnini v obliki obveznic SOD in da upravičenec glede na določbo 8. člena Zakona o Slovenskem odškodninskem skladu (v nadaljevanju: ZSOS) šele po pravnomočnosti odločbe lahko zahteva, da mu zavezanec ponudi delnice. Po določbi 8. člena ZSOS lahko upravičenec, ki mu po odločbi o denacionalizaciji pripada odškodnina v obliki obveznic, zahteva, da mu SOD namesto obveznic ponudi ustrezno število delnic, s katerimi razpolaga Republika Slovenija ali SOD. V konkretnem primeru pa se že zahteva za denacionalizacijo glasi na delnice, kar je po oceni pritožbenega organa v skladu z zakonom. V obeh primerih se postopek po pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji nadaljuje na podlagi zahteve upravičenca oz. skrbnika za izročitev delnic. Odločbo upravnega organa prve stopnje pa je bilo treba odpraviti in ponovno odločiti, ker je bilo z izrekom odločeno o dveh različnih oblikah odškodnine za isto podržavljeno premoženje in je bil izrek nejasen, pa tudi v nasprotju z materialnim predpisom, to je 42. čenom ZDen.

Tožeča stranka navedeno odločbo izpodbija zaradi napačne uporabe materialnega prava in kršitev določb postopka. Meni, da izpodbijana odločitev ni pravilna glede načina oziroma oblike izplačila odškodnine, ki materialno in procesno ni v skladu z določbami ZDen in ZSOS. Poleg tega Ministrstvo z navedeno odločitvijo nalaga tožeči stranki postopanje, ki ni v skladu z določbami njenega statuta. Z izpodbijano odločitvijo je naloženo Slovenski odškodninski družbi izplačilo odškodnine v obliki delnic posameznega podjetja ali več podjetij, s katerimi razpolaga Republika Slovenija ali Slovenski odškodninski sklad (pravilno: družba). Glede izplačila odškodnine v obliki delnic Republike Slovenije je tožeča stranka že v postopku na prvi stopnji opozorila upravni organ, da kljub dejstvu, da je takšna oblika predvidena v določbi 3. odstavka 51. člena ZDen, tožeča stranka nima delnic Republike Slovenije, ki bi bile predvidene za namen izplačila odškodnine. Ker tožeča stranka tovrstnih delnic nima na razpolago, je logično, da odločbe upravnega organa, ki ji nalaga nasprotno, ne more izvršiti. Tedaj pride v poštev uporaba določbe 2. odstavka 42. člena ZDen, ki določa, da v primeru, če upravičencu ni mogoče ponuditi delnic, ki jih zahteva (iz 1. odst. 42. člena) mu gre odškodnina v obveznicah. Ministrstvo je v nadaljevanju izreka določilo tudi alternativni obliki in sicer, da je odškodnina možna tudi v obliki delnic posameznega podjetja ali več podjetij, s katerimi razpolaga Slovenska odškodninska družba. Po mnenju tožeče stranke tudi ta del izreka ni v skladu z materialnimi (in procesnimi) predpisi, ker niti ZDen, ne ZSOS, ne določata izročitve teh delnic kot neposredne oziroma izbirne oblike oziroma načina izplačila odškodnine. Tako ZDen v 1. odstavku 42. člena določa, da gre upravičencu odškodnina „...v obveznicah, izdanih v ta namen“, ZSOS pa v 1. odstavku 8. člena določa, da upravičenec lahko zahteva, da mu sklad namesto obveznic ponudi ustrezno število delnic posameznega podjetja ali več podjetij, s katerimi razpolaga sklad ali RS. Iz citirane določbe izhaja, da je primarni in osnovni način določitve odškodnine v obliki obveznic in da so delnice le nadomestna oblika. To izhaja tudi iz 1. odstavka 55. člena Statuta SOD in tudi iz 2. odstavka 55. člena Statuta SOD, ki določa, da mora upravičenec predložiti pravnomočno odločbo. Le-ta se lahko glasi le na odškodnino v obliki obveznic, ker do morebitne nadomestne oblike (v obliki delnic), lahko pride ali ne, saj je to stvar nadaljnjega dogovora med upravičencem in Slovensko odškodninsko družbo. V kolikor do dogovora ne bi prišlo, bodisi iz razloga na strani upravičenca ali na strani Slovenske odškodninske družbe, potem do sporazuma ne bo prišlo. Posledično to pomeni, da odločbe, ki bi se glasila na izročitev teh delnic, ni možno izvršiti. Tožeča stranka predlaga, da sodišče tožbi ugodi, odločbi upravnega organa prve stopnje in Ministrstva odpravi ter v zadevi samo odloči tako, da upravičencu prizna odškodnino v nespremenjeni višini in sicer v obliki obveznic, s katerimi razpolaga Slovenska odškodninska družba.

Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, ki so razvidni iz obrazložitve odločbe, in predlaga zavrnitev tožbe.

Skrbnica za posebni primer B.B. v odgovoru na tožbo navaja, da tožba ni utemeljena. Meni, da je izpodbijana odločitev v skladu z 51. členom ZDen, v postopku tudi niso bile storjene kršitve določb postopka. Odločitev tudi ni v nasprotju s statutom tožeče stranke, saj je bil Slovenski odškodninski sklad ustanovljen prav zaradi plačila odškodnin v obliki delnic (primarno – 3. odst. 51. člena ZDen) in v obliki obveznic (šele sekundarno – 4. odstavek 51. člena ZDen). V ta namen je Republika Slovenija v Slovenski odškodninski sklad (sedaj Slovensko odškodninsko družbo) vložila določeno količino delnic podjetij, ki so v lasti Republike Slovenije. Statut tožeče stranke pa ne more biti nad zakonom, tudi, če bi vseboval nepravilna zatrjevanja tožeče stranke, ki pa jih ne vsebuje. Dejstvo, da tožeča stranka poseduje delnice podjetij za namen izplačila odškodnine po izpodbijani odločbi, je tožeča stranka sama dokazala s tem, ko je na izrecno zahtevo upravičenca, da naj predloži seznam podjetij, v katerih ima Republika Slovenija preko nje delnice, upravičencu sporočila navedene podatke. Tožeča stranka je torej upravičenca sama obvestila, s katerimi delnicami razpolaga. Neresnična je tudi trditev tožeče stranke, da izrek v izpodbijani odločbi o plačilu odškodnine v obliki delnic posameznega podjetja ali več podjetij, s katerimi razpolaga SOD, ni v skladu z materialnimi in procesnimi predpisi, ker naj niti ZDen, niti ZSOS, ne bi določala izročitve takih delnic kot neposredne oziroma izbirne oblike oziroma načina izplačila odškodnine. Glede primarnosti vračila v obliki kapitalskega deleža je tako odločilo Ustavno sodišče RS že v odločbah, št. U-I-169/93 z dne 30. 6. 1994, št. U-I-147/93 z dne 19. 5. 1995. Ker pa je tožeča stranka že pred izdajo prve odločbe ponudila v izbor seznam delnic podjetij v lasti RS, bi bilo kvečjemu potrebno odločbo Ministrstva popraviti v smislu prve odločbe, ki jo je po mnenju upravičenca pravilno izdala Upravna enota A.. Predlaga, da se kot sestavni del tega odgovora upošteva tudi njen odgovor z dne 23. 3. 2009, ki ga je podala v zvezi s pritožbo tožeče stranke. Predlaga, da sodišče tožbo tožeče stranke zavrne.

Slovenska odškodnina družba vztraja pri stališču, ki izhaja iz tožbe, zaradi česar predlaga, da sodišče tožbi ugodi.

Tožba je utemeljena.

Bistvo spora v predmetni zadevi je v vprašanju, ali je pravilna izpodbijana odločitev, po kateri je določena odškodnina za denacionalizirano premoženje v postopku določenemu upravičencu v delnicah posameznega podjetja ali več podjetij, s katerimi razpolaga Republika Slovenija ali Slovenski odškodninski sklad (pravilno: Slovenska odškodninska družba). Pri tem sama višina odškodnine ni sporna, sporna je le oblika odškodnine. Tožeča stranka namreč meni, da na tak način določena oblika odškodnine ni pravilna in navaja, da tožeča stranka tovrstnih delnic nima na razpolago, zaradi česar take odločbe ni mogoče izvršiti ter bi se navedena odločba morala glasiti na obveznice Slovenske odškodninske družbe.

Iz 42. člena ZDen (Uradni list RS, št. 27/91-I, 56/92 – odl. US, 13/93 – odl. US, 31/93, 24/95 – odl. US, 20/97 – odl. US, 65/98, 76/98 – odl. US, 66/00, 66/00 – obv. razl., 11/01 – odl. US, 54-I/02 – odl. US in 18/05 – odl. US, v nadaljevanju: ZDen) izhaja, da če nepremičnine ni mogoče vrniti v last in posest oziroma glede nje vzpostaviti lastninske pravice ali lastninskega deleža, gre upravičencu odškodnina z vzpostavitvijo lastninskega deleža na pravni osebi ali v delnicah, ki jih ima Republika Slovenija ali na njegovo zahtevo v obveznicah, izdanih v ta namen (1. odstavek); če upravičenec zahteva delnice v smislu prejšnjega odstavka, pa mu jih ni mogoče ponuditi, mu gre odškodnina v obveznicah (2. odstavek). Iz 3. odstavka 51. člena ZDen izhaja, da je zavezanec za odškodnino v delnicah, s katerimi razpolaga Republika Slovenija, Slovenski odškodninski sklad; iz 4. odstavka 51. člena ZDen pa izhaja, da je zavezanec za odškodnino v obveznicah Slovenski odškodninski sklad. Iz 1. odstavka 8. člena Zakona o Slovenskem odškodninskem skladu (Uradni list RS, št. 7/93 in nadaljnji) izhaja, da upravičenec lahko zahteva, da mu sklad namesto obveznic ponudi ustrezno število delnic posameznega podjetja ali več podjetij, s katerimi razpolaga Republika Slovenija ali sklad.

V konkretnem primeru sodišče ugotavlja, da je vlagateljica v postopku zahtevala odškodnino v obliki delnic, glede katerih pa je tožeča stranka v postopka ugovarjala in zatrjevala, da navedenih delnic za izplačilo omenjene odškodnine nima. Upravna organa pa sta v postopku odločila o odškodnini v obliki delnic, kljub omenjenemu zatrjevanju tožeče stranke. Njuna odločitev temelji na ugotovitvi, da je plačilo odškodnine v obliki delnic, oblika vrnitve, ki je kot ena od možnih oblik vrnitve določena v določbah ZDen in ZSOS.

Takšna odločitev temelji po presoji sodišča na nepravilni uporabi zakona. Po že citiranem 2. odstavku 42. člena ZDen upravičencu v denacionalizaciji ni mogoče priznati odškodnine v delnicah, ki jih ima Republika Slovenija, če mu jih ni mogoče ponuditi, ampak mu je v tem primeru mogoče priznati odškodnino v obveznicah. Iz predpisov, na katere se sklicuje tožeča stranka (ZSOS, Uredba o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad, Uradni list RS, št. 61/96 in nadaljnji, v nadaljevanju: Uredba), pa izhaja, da upravičenec šele v postopku za izvršitev pravnomočne denacionalizacijske odločbe lahko pri tožeči stranki zahteva, da mu le-ta namesto obveznic ponudi ustrezno število delnic posameznega podjetja ali več podjetij, s katerimi razpolaga Republika Slovenija ali sklad (8. člen ZSOS). Iz Uredbe izhaja, da izroči sklad obveznice na zahtevo prejemnika in da mora prejemnik zahtevi za izročitev obveznic priložiti odločbo s potrdilom o pravnomočnosti (1. in 2. odstavek 14. člena Uredbe). Ureditev, po kateri upravičenec namesto obveznic zahteva delnice, torej zamenja obveznice v delnice, je podrobneje urejena v Statutu SOD, na kar se prav tako sklicuje tožeča stranka (55 – 57. člen Statuta). Iz navedene ureditve (ZSOS, Uredbe, Statuta SOD) tako izhaja, da je mogoča zamenjava obveznic v delnice po pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe.

V ponovljenem postopku bo treba določbo 2. odstavka 42. člena ZDen razlagati tako, kot je navedlo sodišče, da namreč v primeru, da bo ugotovljeno, da upravičencu delnic, ki jih ima RS, tožeča stranka ne more ponuditi, da mu bo mogoče priznati le odškodnino v obveznicah. Drugačne odločbe bi glede na določbe ZSOS v postopku za izvršbo ne bilo mogoče izvršiti.

Sodišče je v zadevi odločilo na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006, v nadaljevanju: ZUS-1).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia