Jedro

Po določbi drugega odstavka 2. člena Zakona o ureditvi obračunavanja in plačevanja določenih davkov in prispevkov v postopkih lastninskega preoblikovanja podjetij (Ur. list št. 69/94) so spori za razliko med dejansko izplačano osnovno plačo delavca in plačo, ki bi jo delavec prejel ob upoštevanju določb kolektivne pogodbe, opredeljeni kot kolektivni spori po Zakonu o delovnih in socialnih sodiščih. Ne glede na to, da omenjeno zakonsko normo vsebuje zakon, s katerim je urejen način obračunavanja in plačevanja določenih davkov in prispevkov v postopkih lastninskega preoblikovanja podjetij, ni razloga, da se spori, ki se nanašajo na razliko med dejansko izplačano osnovno plačo in plačo, določeno s kolektivno pogodbo, tudi v drugih primerih in dejavnostih, ne bi obravnavali kot kolektivni delovni spor po določilih Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, saj gre za isto naravo spornega razmerja.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Delovno sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

Osnovna šola je dne 15.1.1997 pri Okrajnem sodišču vložila na podlagi določb Kolektivne pogodbe za negospodarstvo in Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Sindikatom, Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacijo sindikatov Slovenije 90 - izvršilni predlog zaradi izterjave razlike za premalo izplačane plače od junija 1992 do januarja 1993 v višini 2,375.559,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 30.5.1993 dalje. Po ugovoru tožene stranke Mestne občine je stekel pravdni postopek. Okrožno sodišče se je s sklepom izreklo za stvarno nepristojno. Sprejelo je stališče, da izvira denarna terjatev tožeče stranke, ki je predmet tožbenega zahtevka, iz Kolektivne pogodbe za negospodarstvo in Sporazuma, sklenjenega med Vlado Republike Slovenije in reprezentativnimi sindikati o sporni osnovi plač delavcev v javnih vzgojno izobraževalnih zavodih. Zato je menilo, da gre za zahtevek, ki ima podlago v delovnem razmerju, za katerega rešitev je po določbi 2. točke 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. list RS, št. 19/94 - ZDSS) pristojno delovno sodišče. Delovno sodišče pristojnosti ni sprejelo. Štelo je, da ne gre za premoženjske in druge posamične pravice in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, kot opredeljuje individualni delovni spor določba 2. točke 4. člena ZDSS. Tožeča stranka ni delavec, temveč delodajalec, ki je zaradi zagotovitve finančnih sredstev s toženo stranko v civilnopravnem razmerju. Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije zato predlaga, da na podlagi 22. in 23. člena ZPP odloči o sporu o pristojnosti.

Za odločanje v tem sporu je stvarno pristojno delovno sodišče. V sporu tožeča stranka zahteva plačilo denarne terjatve, ki temelji na Sporazumu z dne 4.2.1993, sklenjenim med Vlado in imenovanimi sindikati, o uskladitvi izhodiščnih plač za I. tarifni razred po Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v javno izobraževalnih zavodih. Tako uveljavljen zahtevek kaže, da gre za spor v zvezi z izplačilom plač delavcev, zaposlenih pri tožeči stranki, obračunanih na osnovi višine izhodiščne plače za I. tarifni razred po Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti in po Sporazumu z Vlado Republike Slovenije usklajenih na osnovo za obračun plač delavcev in funkcionarjev v državnih organih za obdobje junij 1992 - januar 1993. Področje plač in njihovih nadomestil, dodatkov in drugih osebnih prejemkov, je področje, ki se na podlagi določila 112. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. list RS, št. 14/90, 5/91, 71/93 - v nadaljevanju ZDR) v zvezi s 85. členom Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Ur. list SFRJ, št. 60/89, 42/90 - ZTPDR) in Konvencije MOD št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja (1949) ureja s splošnimi kolektivnimi pogodbami in kolektivnimi pogodbami dejavnosti. Če zakon ne določa drugače, se določbe kolektivnih pogodb praviloma uporabljajo neposredno. Varstvo dogovorjenih medsebojnih pravic in obveznosti se zagotavlja po zakonu o delovnih in socialnih sodiščih.

Tako je po določbi 6. člena navedenega zakona določena pristojnost delovnega sodišča, da med drugim odloča v kolektivnih delovnih sporih med strankami kolektivne pogodbe in drugimi osebami o obstoju ali neobstoju kolektivne pogodbe in o njenem izvrševanju (1. točka); o pristojnosti oziroma vlogi strank za kolektivno pogajanje; ter o medsebojni skladnosti kolektivnih pogodb in skladnosti kolektivnih pogodb z zakonom (1., 2. in 3. točke 6. člena). Podlaga za zahtevek tožeče stranke je zbirnik izračuna (v prilogi A3) razlike med dejansko izplačano osnovno plačo delavk zaposlenih v razvojnih oddelkih tožeče stranke in plačo, ki bi jo morale prejeti upoštevaje določbe kolektivne pogodbe za negospodarstvo in sklenjene poravnave med Vlado in reprezentativnimi sindikati na področju vzgoje, izobraževanja in raziskovalne dejavnosti Slovenije. Po določbi drugega odstavka 2. člena Zakona o ureditvi obračunavanja in plačevanja določenih davkov in prispevkov v postopkih lastninskega preoblikovanja podjetij (Ur. list št. 69/94) so takšni spori opredeljeni kot kolektivni spori po Zakonu o delovnih in socialnih sodiščih. Ne glede na to, da omenjeno zakonsko normo vsebuje zakon, s katerim je urejen način obračunavanja in plačevanja določenih davkov in prispevkov v postopkih lastninskega preoblikovanja podjetij, ni razloga, da se spori, ki se nanašajo na razliko med dejansko izplačano osnovno plačo in plačo, določeno s kolektivno pogodbo, tudi v drugih primerih in dejavnostih, ne bi obravnavali kot kolektivni delovni spor po določilih Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, saj gre za isto naravo spornega razmerja. Zato je pravilno stališče Okrožnega sodišča, da v tej zadevi ne gre za spor iz civilnopravnega razmerja, za katerega reševanje bi bilo pristojno sodišče splošne pristojnosti. Med strankama gre za spor zaradi denarne terjatve, izvirajoče iz naslova premalo izplačanih plač, določenih s kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti, torej za spor, ki ga ureja drugi odstavek 2. člena Zakona o ureditvi obračunavanja in plačevanja določenih davkov in prispevkov v postopkih lastninskega preoblikovanja podjetij kot kolektivni delovni spor, za katerega reševanje je po določbi 1. točke 6. člena v zvezi z drugim odstavkom 46. člena ZDSS podana pristojnost delovnega sodišča. Zato je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi drugega odstavka 23. člena ZPP odločilo, da je za odločanje pristojno Delovno sodišče.