Jedro

Dolžnik v pritožbi trdi, da predloga za odpust obveznosti sploh še ni vložil, zato v konkretnem primeru ne obstaja ovira za končanje postopka osebnega stečaja.

Ker se začne postopek odpusta obveznosti le na predlog dolžnika, sodišče prve stopnje med postopkom osebnega stečaja brez ustreznega predloga ni bilo dolžno po uradni dolžnosti ugotavljati, kdaj bodo pri dolžniku prenehale ovire za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP. Posledično dolžnika tudi ni bilo dolžno med postopkom pozivati, da vloži predlog za odpust obveznosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje končalo postopek osebnega stečaja (1. točka izreka), razrešilo je upraviteljico A. (2. točka izreka), o tem katere terjatve upnikov so bile prijavljene v tem postopku, so priznane in o znesku teh terjatev, ki v postopku osebnega stečaja niso bile plačane, je odločilo tako, kot je navedeno v seznamu neplačanih priznanih terjatev z dne 28. 11. 2015 (p. d. 58), ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (3. točka izreka), stečajnemu dolžniku je naložilo, da upnikom plača znesek neplačanih terjatev iz 3. točke izreka (4. točka izreka). Odločilo je še, da ima po pravnomočnosti tega sklepa upraviteljica pravico do plačila zadnjega dela nagrade vključene v nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila v višini 142,05 evrov plus DDV (5. točka izreka).

2. Zoper sklep se je pritožil dolžnik, navedel je, da uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter kršitev stečajnih določb ZFPPIPP in ZPP ter predlagal višjemu sodišču, da pritožbi ugodi, sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje, da stečajni postopek nadaljuje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je bil stečajni postopek začet 8. 10. 2014. Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP). Terjatve upnikov v delu, v katerem te niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika, ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če v zakonu ni drugače določeno (drugi odstavek 382. člena ZFPPIPP). Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da stečajna masa ne bo oblikovana, torej da ni nobene možnosti za poplačilo upnikov v postopku osebnega stečaja. Tega relevantnega dejstva za presojo pravilnosti sklepa dolžnik s pritožbo ne izpodbija. Če pa je tako, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da so zato, ker dolžnik nima premoženja, izpolnjeni pogoji za končanje postopka osebnega stečaja brez razdelitve upnikom (378. člen v zvezi s 383. členom ZFPPIPP).

5. ZFPPIPP določa roke, v katerih je treba opraviti določena procesna dejanja, ne vsebuje pa roka, do katerega lahko postopek osebnega stečaja traja. Praviloma traja toliko časa, da se unovči premoženje in da se iz razdelitvene mase poplačajo upniki, oziroma, da se izteče preizkusno obdobje, ki ga določi dolžniku sodišče v primeru, če izda sklep o začetku postopka osebnega stečaja (400. člen ZFPPIPP). V obravnavanem primeru sodišče prve stopnje sklepa po 400. členu ZFPPIPP ni izdalo (izdalo je sklep St 4372/2014 o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti, ki je postal pravnomočen). Pravilno je stališče dolžnika, da predstavlja oviro za končanje postopka osebnega stečaja predlog za odpust obveznosti, ki ga lahko stečajni dolžnik vloži hkrati s predlogom za začetek stečajnega postopka ali s posebnim predlogom, ki pa ga lahko vloži najpozneje do izdaje sklepa o končanju postopka odpusta obveznosti (prvi odstavek 398. člena ZFPPIPP). Vendar dolžnik v pritožbi trdi, da predloga za odpust obveznosti sploh še ni vložil, zato v konkretnem primeru ne obstaja ovira za končanje postopka osebnega stečaja.

6. S tem se izkaže, da sodišče prve stopnje ni zmotno uporabilo določb ZFPPIPP, niti ni nepopolno ugotovilo relevantnega dejanskega stanja. Ker se začne postopek odpusta obveznosti le na predlog dolžnika, sodišče prve stopnje med postopkom osebnega stečaja brez ustreznega predloga ni bilo dolžno po uradni dolžnosti ugotavljati, kdaj bodo pri dolžniku prenehale ovire za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP. Posledično dolžnika tudi ni bilo dolžno med postopkom pozivati, da vloži predlog za odpust obveznosti, saj je bil dolžnik o tem poučen s strani sodišča že ob sprejemu predloga za začetek stečajnega postopka in postopka osebnega stečaja na zapisnik. Drugačne pritožbene trditve niso utemeljene.

7. Glede na navedeno in ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo nobene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).