Jedro

Tožnik je v tem sporu dolžan plačati sodno takso, ker gre za spor v zvezi z neizbiro kandidata in ne za spor o obstoju delovnega razmerja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 3. odstavka 105. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 5. členom Zakona o sodnih taksah (ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/2008 in nadaljnji) zavrnilo ugovor tožnika z dne 3. 10. 2012 zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 26. 9. 2012. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da tožnik sodne takse za tožbo ob vložitvi tožbe ni plačal, zato ga je s plačilnim nalogom, ki mu je bil vročen dne 28. 9. 2012, pozvalo k njenemu plačilu. Ker tožnik v roku določenem v plačilnem nalogu sodne takse ni plačal, podal pa je pravočasni ugovor zoper odmero takse za tožbo z navedbo, da je iz sklepov VDSS jasno, da je individualni delovni spor zaradi neizbire kandidata individualni delovni spor o obstoju delovnega razmerja in da se v teh sporih taksa ne plačuje. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor tožnika zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo, z obrazložitvijo da je ob vložitvi tožbe nastala taksna obveznost, po vloženem ugovoru je ugotovilo, da je bila taksa pravilno odmerjena (gre za spor zaradi neizbire kandidata), zato je ugovor tožnika zavrnilo. Sodišče v obrazložitvi tudi ugotavlja, da je tožba nepopolna, nejasna in ne vsebuje tožbenega zahtevka in da bo sodišče tožnika po plačilu sodne takse pozvalo k popravi tožbe.

Tožnik v pritožbi navaja, da se plačuje taksa za postopek. Meni, da je v primeru nepopolne vloge potrebno najprej zahtevek popraviti in dopolniti vlogo, ki pa ni tožba. Meni, da bi sodišče moralo upoštevati, da gre za spor o obstoju delovnega razmerja in možnost popravka tožbe pred plačilom sodne takse.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 1. odstavka 366. člena v zvezi z določbo 2. odstavka 350. člena ZPP, po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava.

Zmotno je pritožbeno stališče, da bi sodišče prve stopnje spor moralo obravnavati kot individualni delovni spor o sklenitvi oziroma obstoju delovnega razmerja v smislu opombe 2.2 taksne tarife, ki je priloga ZST-1. Ta sicer res določa, da takse ne plača delavec v individualnih delovnih sporih o sklenitvi obstoja in prenehanju delovnega razmerja in tudi ne dijak ali študent v individualnih delovnih sporih zoper organizacijo ali delodajalca v zvezi s kadrovsko štipendijo ter začasnih ali občasnih opravljanjem dela. Že zgolj iz takšne določbe taksne tarife ZST-1 je razvidno, da se taksna oprostitev ne more nanašati na tožnika. Tožnik ni delavec, temveč je neizbrani kandidat na razpisu za prosto delovno mesto pri toženi stranki, taksna oprostitev iz opombe 2.2. taksne tarife pa se nanaša samo na delavce, dijake in študente. Predmetni spor ni spor o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja temveč gre za spor o pravici v zvezi z delovnim razmerjem ter premoženjski spor, zato se v takšnem postopku takse plačujejo. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da gre v tej zadevi za spor v zvezi z neizbiro kandidata in ne za spor o obstoju delovnega razmerja, zato je tožnik sodno takso dolžan plačati.

Če je ZST-1 ali taksna tarifa ne določata drugače, nastane taksna obveznost za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva (1. točka 1. odstavka 5. člena ZST-1). Drugi odstavek 5. člena ZST-1 pa določa, da je (razen v zakonsko določenih primerih) treba takso plačati najpozneje v roku, določenem v plačilnem nalogu iz 34. a. člena ZST-1. Neutemeljeno tožnik zatrjuje, da gre za vlogo, ki je nepopolna, zato ni dolžan plačati sodne takse. Iz listin v spisu je razvidno, da je tožnik vložil tožbo (ki jo je tudi sam tako poimenoval), kdo je tožeča stranka, kdo je tožena stranka in kakšen je njegov tožbeni zahtevek (odškodninski zahtevek na str. 4 tožbe). Tožba vsebuje tudi podpis tožnika. Tožba torej ima vse sestavine kot jih zahteva zakon (1. odstavek 180. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 105. člena ZPP). V kolikor sodišče meni, da je tožba nesklepčna, jo pošlje stranki v popravo, kar pa ne pomeni, da taksna obveznost nastane šele po popravi tožbe. Za postopek, ki se začne s tožbo, kar velja za konkretni primer, taksna obveznost po določbi 1. točke 2. odstavka 5. člena ZST-1 nastane ob vložitvi tožbe. Takso pa je treba plačati najpozneje v roku določenem v plačilnem nalogu iz 34. a. člena ZST-1, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugovor tožnika zavrnilo (2. odstavek 5. člena ZST-1).

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso podani s pritožbo zatrjevani razlogi, prav tako ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijan sklep sodišča prve stopnje.