Jedro

Na podlagi 5. odstavka 130. člena ZPP-D se v primeru, če je bila tožba vložena pred uveljavitvijo tega zakona (to je pred 1. 10. 2008) po rednem postopku, pa vrednost spornega predmeta ne presega 2.000 EUR, postopek nadaljuje po določba zakona, ki ureja postopek v sporih majhne vrednosti. Vrednost tega spora je ocenjena na 1.461,40 EUR. Po novih določbah gre v tej zadevi torej za spor majhne vrednosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z napadeno sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV I 2003/14472, z dne 30.9.2003 v 1. in 3. točki izreka v celoti vzdržalo v veljavi. Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti 819,32 EUR pravdnih stroškov.

Zoper sodbo se je pritožila toženka. V laični pritožbi zavrača izračune stanovanjskih stroškov na enoto od aprila 2001, ki jih je napravila tožeča stranka. Na nepravilnosti izračunavanja stanovanjskih stroškov je že neštetokrat opozarjala. Sprva je menila, da je prihajalo do razlik zaradi nepomerjenih merilnih naprav in je želela stvar urediti, a je tožeča stranka to zavrnila. Sedaj je sama napravila obračun, ki ga v pritožbi podrobno tudi prikaže, obenem pa prilaga še številne dokaze. Sprašuje pa se tudi, kje je pripravljalna vloga tožeče stranke z dne 29.9.2002, ki je v spisu ni. Za vlogo je izvedela v sodbi.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi 5. odstavka 130. člena (prehodne in končne določbe ZPP-D) se v primeru, če je bila tožba vložena pred uveljavitvijo tega zakona (1.10.2008) po rednem postopku, pa vrednost spornega predmeta ne presega 2.000 EUR, postopek nadaljuje po določba zakona, ki ureja postopek v sporih majhne vrednosti. Vrednost tega spora je ocenjena na 1.461,40 EUR (prej 350.209,89 SIT). Po novih določbah gre v tej zadevi torej za spor majhne vrednosti. Sodba se v sporih majhne vrednosti lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP), razen če je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno (1. odstavek 458. člena ZPP). Tožničine pritožbene navedbe pa se nanašajo predvsem na ugotovljena dejstva in jih torej v pritožbenem postopku ni dopustno upoštevati, saj je pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v tovrstnih zadevah izključen. Po presoji sodišča druge stopnje pa ne gre niti za primer, ko je sodbo vendarle mogoče razveljaviti, če je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje pomanjkljivo ugotovljeno. Pritožbeno sodišča pa ugotavlja, da je prvo sodišče glede na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

Glede na to, da iz vsebine pritožbe izhaja, da sodba napačno ugotavlja dejansko stanje, zoper to pa v sporih majhne vrednosti ni pritožbe, pritožbeno sodišče na te navedbe ne odgovarja. Dodati je le, da pritožbeno sodišče v celoti sprejema ugotovitve prvega sodišča, ki temeljijo na navedbah tožeče stranke, ki so podprte z listinskimi dokazi, izvedenskem mnenju izvedenca finančne stroke S. L., ki je podal pisno mnenje, na zaslišanju pa je odgovoril in obrazložil nejasnosti, na katere je opozorila toženka. Toženka nasprotnega ni dokazala. Dokaze, ki jih predlaga v pritožbi pa niso dovoljeni, zato tudi neupoštevni (337. člen ZPP). Prvo sodišče je v sodbo (2. stran sodbe) res zapisalo, da je tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 29.9.2002 odgovorila na navedbe tožene stranke glede računa Telemacha, a je šlo za očitno pisno pomoto pri letnici. Iz spisa namreč jasno izhaja, da je sodišče govorilo o pripravljalni vlogi tožeče stranke, ki je na sodišče prispela 29.9.2008. Postopek v letu 2002 sploh še ni pričel teči. Po povedanem se pokaže pritožba toženke kot neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), zato je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.