Jedro

V primeru, ko izvršilni naslov izrecno določa, da dolguje dolžnik zakonske zamudne obresti od poteka paricijskega roka dalje, je začetek teka zakonskih zamudnih obresti jasno in nedvoumno opredeljen z iztekom paricijskega roka.

Izrek

I. Pritožba zoper 1. točko izreka sklepa se zavrže. II. Pritožbi zoper 2. točko izreka se delno ugodi in se sklep v delu, ki se nanaša na izterjavo zakonskih zamudnih obresti od pravdnih stroškov, razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, v preostalem delu pa se pritožba zavrne in sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu 2. točke izreka, ter v 3. točki izreka potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika z dne 4. 10. 2013 zoper sklep o izvršbi In 685/2013-6 z dne 19. 9. 2013 delno ugodilo in sklep o izvršbi In 685/2013-6 z dne 19. 9. 2013 delno razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izterjava zakonskih zamudnih obresti od pravdnih stroškov za obdobje od vključno 4. 4. 2012 do vključno 18. 5. 2012 ter predlog za izvršbo upnika z dne 22. 5. 2013 v tem delu zavrnilo (1. točka izreka), v preostalem delu pa je ugovor dolžnika zavrnilo (2. točka izreka). Sklenilo je še, da je dolžnik upniku dolžan povrniti nadaljnje stroške v višini 49,19 EUR, v roku 8 dni od vročitve sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila, kar zahteva upnik več pa se zavrne (3. točka izreka).

2. Zoper sklep vlaga dolžnik po svojem pooblaščencu pritožbo in ga izpodbija v celoti iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor upniku, ki pa nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba zoper 1. točko izreka ni dovoljena, v preostalem delu pa je delno utemeljena.

5. Predpostavka dopustnosti pravnega sredstva je med drugim pravovarstvena potreba oziroma pravni interes. Pritožnik ima pravni interes za vložitev pritožbe le v primeru, kadar je zanj izdana neugodna odločba. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ugovoru dolžnika delno ugodilo, sklep o izvršbi delno razveljavilo in predlog za izvršbo delno zavrnilo (1. točka izreka izpodbijanega sklepa), kar je dolžniku v korist in zato zanj ne predstavlja neugodne odločitve. Dolžnik kot pritožnik zato nima pravnega interesa za pritožbo zoper 1. točko izreka, zato njegova pritožba v tem delu ni dovoljena in jo je bilo treba zavreči (1. točke 365. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).

6. V preostalem delu (2. in 3. točka izreka) pa je višje sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi z določbo 15. člena ZIZ.

7. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje s sklepom o izvršbi z dne 19. 9. 2013 na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani III P 102/2010 z dne 26. 3. 2012 (v zvezi s popravnim sklepom III P 102/2010 z dne 27. 3. 2014) na predlog upnika dovolilo izvršbo za izterjavo nedenarne terjatve (vzpostavitve prejšnjega stanja) in denarne terjatve (pravdnih stroškov). Po izvršilnem naslovu je tožena stranka (dolžnik v tem postopku) dolžna v roku 8 dni vzpostaviti prejšnje stanje tako, da povsem odstrani na novo postavljeno betonsko ograjo med parcelo tožeče stranke (upnika v tem postopku) št. 1 in parcelo tožene stranke št. 2, vse k. o. X, pod izvršbo. Dolžnik je zoper sklep o izvršbi ugovarjal, o čemer je sodišče prve stopnje odločilo z izpodbijanim sklepom.

8. Iz obrazložitve izpodbijane 2. točke izreka sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor v delu, ki se nanaša na izterjavo nedenarne terjatve, v celoti zavrnilo. Dolžnik v pritožbi navedeno odločitev izpodbija z zatrjevanjem, da se sodišče prve stopnje pri tem ni opredelilo do njegovih ugovornih trditev, da se betonska ograja ne nahaja na meji med parcelama, temveč na dolžnikovi parceli. S tem dolžnik uveljavlja kršitev načela kontradiktornosti (kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), vendar pa ta ni podana. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa namreč (pravilno) pojasnilo, da je izvršilno sodišče ob upoštevanju načela formalne legalitete (17. člen ZIZ) na pravnomočen in izvršljiv sklep vezano in se v vsebino dolžnikove obveznosti, kot izhaja iz njega, ne sme spuščati in je presojati, ter da glede samih parcel ni nobenega dvoma, da se obveznost nanaša na ograjo, ki stoji na meji med parcelama št. 1 in 2. S tem pa je sodišče prve stopnje po presoji višjega sodišča v zadostni meri odgovorilo (tudi) na ugovorne očitke o drugačni legi betonske ograje, kot ta izhaja iz izvršilnega naslova.

9. Na pravilnost in zakonitost odločitve o ugovoru glede izterjave nedenarne terjatve tudi ne morejo vplivati pritožbene navedbe dolžnika, da je zoper upnika vložil tožbo zaradi varstva lastninske pravice. Vložitev tožbe zoper upnika namreč v nasprotju s pritožbenim stališčem ne predstavlja razloga, ki preprečuje izvršbo, saj je za utemeljenost ugovornega razloga po 4. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ (na kar izvršilno sodišče sicer pazi po uradni dolžnosti) bistveno, da je bil izvršilni naslov (že) razveljavljen, odpravljen ali spremenjen, do česar pa v predmetni zadevi (še) ni prišlo, saj dolžnik v pritožbi sam trdi, da postopek (opr. št. IV P 123/2013) pred Okrajnim sodišče v Ljubljani še ni končan. Vse dokler izvršilni naslov ni pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega, oziroma dokler ni razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti, je izvršilno sodišče nanj vezano in se v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti ne sme spuščati (načelo formalne legalitete), če pa do tega pride tekom nadaljnjega postopka, pa bo moralo sodišče skladno z določbo 76. člena ZIZ po uradni dolžnosti ustrezno postopati.

10. Glede izterjave denarne terjatve (stroškov pravdnega postopka) je sodišče prve stopnje dolžnikovemu ugovoru ugodilo v delu, ki se nanaša na izterjavo zakonskih zamudnih obresti od stroškov za obdobje od dne 4. 4. 2012 (ki ga je kot začetek teka zakonskih zamudnih obresti opredelil upnik v predlogu za izvršbo) do dne 19. 5. 2012. Pojasnilo je, da je rok za plačilo stroškov ne le paricijski rok (313. člen ZPP) temveč tudi rok za izpolnitev obveznosti (prvi odstavek 299. člen Obligacijskega zakonika – OZ), po poteku katerega pride dolžnik v zamudo, ter da zakonske zamudne obresti od stroškov postopka zato začnejo teči deveti dan po prejemu odločbe sodišča prve stopnje ne glede na morebitna vložena pravna sredstva. Ker je dolžnik sklep pravdnega sodišča III P 102/2010, ki je podlaga za izdajo sklepa o izvršbi, prejel 10. 5. 2012, je sodišče prve stopnje štelo, da zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od 19. 5. 2012. 11. Višje sodišče takemu stališču sodišča prve stopnje načeloma pritrjuje, vendar pa ugotavlja, da dolžnik v obravnavanem primeru utemeljeno uveljavlja, da upoštevajoč načelo formalne legalitete (17. člen ZIZ) tega stališča v konkretni zadevi ni mogoče uporabiti. Stališče, da zakonske zamudne obresti začnejo teči deveti dan po prejemu odločbe sodišča prve stopnje ne glede na morebitna vložena pravna sredstva, se namreč nanaša na primere, ko izvršilni naslov zamudo in začetek teka zakonskih zamudnih obresti od stroškov postopka veže na datum prejema sodne odločbe (sodišča prve stopnje), v primeru, kot je obravnavani, ko izvršilni naslov izrecno določa, da dolguje dolžnik zakonske zamudne obresti od poteka paricijskega roka dalje, pa je začetek teka zakonskih zamudnih obresti jasno in nedvoumno opredeljen z iztekom paricijskega roka. Če je zoper odločbo vložena pritožba, začne paricijski rok teči od prvega dne po vročitvi odločbe sodišča druge stopnje dolžniku.(1) Glede na vsebino izvršilnega naslova v konkretni zadevi je upnik v pravdnem postopku zahtevek oblikoval tako, da je dolžnikovo zamudo s plačilom stroškov postopka opredelil z iztekom paricijskega roka in šele od tega trenutka zahteval povrnitev zakonskih zamudnih obresti od prisojenih stroškov postopka, kar mu je pravdno sodišče tudi prisodilo (primerjaj, prvi odstavek 2. člena ZPP), izvršilno sodišče pa je vezano na izvršilni naslov, tako kot se glasi (17. člen ZIZ). Ker pa iz potrdila o izvršljivosti sklepa pravdnega sodišča III P 102/2010, ki ga je v spis vložil dolžnik (priloga B3 spisa), izhajajo drugačni podatki o datumu izvršljivosti, kot ga je v predlogu za izvršbo zatrjeval upnik in kot izhaja iz potrdila o izvršljivosti sklepa pravdnega sodišča III P 102/2010, ki ga je upnik priložil predlogu za izvršbo (priloga A1 spisa),(2) višje sodišče te odločitve ni moglo samo spremeniti. Višje sodišče je zato pritožbi dolžnika v tem delu ugodilo in izpodbijano odločitev o ugovoru razveljavilo v delu, ki se nanaša na zakonske zamudne obresti od stroškov pravdnega postopka, ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. V preostalem delu je višje sodišče pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem, nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev o ugovoru je namreč, kot je bilo pojasnjeno, v preostalem delu pravilna, razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje le v delu glede stranske terjatve obresti pa tudi ni narekovala spremembe stroškovne odločitve izpodbijanega sklepa (ki je dolžnik obrazloženo tudi niti ni izpodbijal).

13. Višje sodišče je odločitev o priglašenih pritožbenih stroških pridržalo za odločitev v končni odločbi na podlagi tretjega in četrtega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Op. št. (1): Primerjaj na primer, sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 356/2002 z dne 27. 3. 2003. Tako tudi Ude. L., v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV založba, Ljubljana, 2009, str. 56. Op. št. (2): Upnik je v predlogu za izvršbo zatrjeval, da je sklep pravdnega sodišča postal izvršljiv 6. 5. 2013, kar izhaja tudi iz potrdila o izvršljivosti na izvodu sklepa, ki ga je upnik priložil predlogu za izvršbo, medtem ko iz potrdila o izvršljivosti na izvodu sklepa, ki ga je dolžnik priložil ugovoru, izhaja, da je sklep postal izvršljiv 13. 5. 2013.