Jedro

Dejstvo, da je tožnica davčna rezidentka tuje države za izpodbijano odločitev, ko gre za status rezidenta po določbah ZDoh-2, ni bistveno, saj je posameznik lahko davčni rezident v različnih državah.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) odločila, da se tožnica za namene Zakona o dohodnini šteje za rezidenta Slovenije. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnica dne 5. 6. 2017 davčnemu organu predložila vlogo za ugotovitev rezidentskega statusa za leto 2016. Pri ugotavljanju statusa rezidenta je davčni organ upošteval 5. točko 6. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) po kriteriju središča osebnih in ekonomskih interesov. Ugotovil je, da ima tožnica prijavljeno prebivališče v ..., kjer je zaposlena in običajno prebiva. Ostalih vezi z ... ne navaja. Na drugi strani ima v Republiki Sloveniji prijavljeno začasno prebivališče in naslov za vročanje .... Na tem naslovu prebiva tudi njena družina, in sicer otroci, za katere zavezanka kot to sama navaja, dejansko skrbi. Tožnica ohranja v Sloveniji tudi bivališče, ki ji je stalno na razpolago, stanovanjsko hišo na naslovu začasnega prebivališča, katere lastnica je, kot tudi slovensko potno listino in osebni transakcijski račun. Samo dejstvo, da posameznik vzpostavi pomembne rezidenčne vezi tudi v tujini, samo po sebi še ne pomeni, da takšen posameznik preneha biti rezident Slovenije. Glede na to, da ima tožnica v Sloveniji družino (otroke, ki so sicer polnoletni, vendar jih tožnica zaradi šolanja vzdržuje), prebivališče, ki ji je stalno na razpolago, kot tudi bančni račun, slovensko potno listino, v drugi državi pa razen zaposlitve in stanovanja v najemu zavezanka ne navaja drugih vezi, je organ ugotovil, da je središče osebnih življenjskih interesov tožnice v Sloveniji.

2. Ministrstvo za finance kot pritožbeni organ je pritožbo, ki jo je vložila tožnica zoper izpodbijano odločbo organa prve stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo razloge organa. V pritožbeni odločbi je dodatno obrazložilo okoliščine, ki so pomembne pri presoji statusa rezidentstva tako vezi, ki so izkazane v razmerju do Republike Slovenije, kot tudi vezi, ki so izkazane v razmerju do .... Pri te se je oprlo na komentar Vzorčne konvencije OECD in Vzorčne konvencije OZN, v katerih se pri določanju rezidentskega statusa posameznika upošteva predvsem posameznikove družinske in družbene povezave, njegove poklicne, politične, kulturne ali druge dejavnosti. Če so rezidenčne vezi izkazane v razmerju do obeh držav, davčni organ oceni, s katero državo obstojijo močnejše rezidenčne vezi. Pri presoji, kje je posameznikovo središče življenjskih interesov, ker zavezanec izkazuje v razmerju z eno državo samo osebni interes, z drugo pa samo ekonomski interes, ali pa v primeru, ko zavezanec izkazuje v obeh državah ekonomski interes, z eno od teh držav pa še osebni interes, pa je treba upoštevati, da v teh primerih pretehtajo osebni interesi (primerjaj sodbe UPRS U 2330/2017, II U 428/2015 in I U 277/2014). Pritožbeni organ je tudi sam ugotovil, da okoliščine, kot jih je navedel prvostopni organ kažejo na to, da je tožnica v Sloveniji ohranila osebne in ekonomske interese, v zvezi s tujino pa je izkazala le okoliščine, ki so povezane s tem, da opravlja delo v tujini, pri tujem delodajalcu, kar predstavlja le ekonomski interes. Pritožnica ima v Sloveniji še vedno močne osebne in tudi ekonomske vezi, v povezavi s tujo državo pa jo vežejo le ekonomski interesi povezani z zaposlitvijo.

3. Tožeča stranka se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo v tem upravnem sporu. Navaja, da se je zaradi spremembe kariere in želje do spremembe svojega osebnega življenja preselila v .... Njena starša in mož so umrli, ostala pa je sama s tremi otroci. Leta 2016 se je odločila, da si ustvari novo zasebno in poklicno življenje, ker so vsi trije otroci polnoletni, samostojni in so začeli skrbeti zase. Tako od 3. 1. 2016 živi in dela na .... Na dopust prihaja maksimalno dvakrat na leto v Evropo in tudi takrat ni ves čas v Sloveniji, ampak tudi v Avstriji in Nemčiji. Njeno dejansko središče osebnih, življenjskih interesov je v .... Ker so vsi njeni otroci polnoletni in se sami preživljajo, ni potrebno skrbništvo z njene strani. Kljub temu pa neguje starševski odnos iz .... Sin A.A. je redno zaposlen od leta 2015, sin B.B. prejema družinsko pokojnino po očetu in je zaposlen preko študentskega servisa, hčerka C.C. pa se je redno zaposlila v Avstriji in prijavila svoje stalno prebivališče v Avstriji. Odkar je odšla na ..., ji ni bilo treba finančno ali na kakršenkoli drug način skrbeti za otroke. Davčni organ je tudi pravilno ugotovil, da ima hišo v Sloveniji, ki je 100 % njena last in jo je podedovala po smrti svojih staršev in moža leta 2011. Hiše ni nameravala prodati. Bančni račun v Republiki Sloveniji pa ima samo zaradi enostavnejšega in pravočasnega plačevanja fiksnih stroškov povezanih z hišo, na ta bančni račun pa ne prejema kakršnihkoli dohodkov iz delovnega razmerja. Sedaj je v kontaktu z A. zaradi ukinitve bančnega računa. Meni, da je dokazilo o davčnem rezidentstvu ... dovolj tehtno za ugoditev njeni zahtevi, pri čemer pa se sprašuje ali slovenski potni list pomeni, da davčnega rezidentstva ne more odjaviti. Predlaga, da sodišče ponovno prouči njeno zadevo in odobri njeni prošnji.

4. V odgovoru na tožbo je tožena stranka prerekala navedbe iz tožbe in se zavzemala za njeno zavrnitev. Vztrajala je pri razlogih iz obrazložitev upravnih odločb in sodišču je posredovala upravni spis.

5. Tožeča stranka je v pripravljalni vlogi dne 12. 9. 2018 dodatno navedla, da v Republiki Sloveniji nima več bančnega računa in ne začasnega prebivališča. Njena hčerka C.C. je prav tako zapustila Republiko Slovenijo in si ustvarila življenje v tujini ter tudi ni davčni rezident Republike Slovenije. Sin A.A. je redno zaposlen od leta 2015 in se preživlja z družinsko pokojnino in študentskim delom, tako da z njene strani ni potrebna nobena finančna podpora. Od tedaj, ko je odšla na ..., ji ni bilo potrebno finančno ali kakor koli drugače skrbeti za otroke. Prav tako na ... preživlja državne praznike, ki trajajo približno en teden (to je od 15. 2. do 21. 2., ko je .... in od 1. 10. do 6. 10. Golden week).

6. Ker ima tožeča stranka prebivališče v tujini in ni imela pooblaščenca ob vložitvi tožbe, jo je sodišče s sklepom z dne 12. 4. 2018 pozvalo, da v skladu s prvim odstavkom 146. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Tožnica je dne 28. 5. 2018 tukajšnjemu sodišču sporočila, da je pooblaščenec za sprejemanje njenih pisanj v obravnavani zadevi B.B., ....

7. V obravnavani zadevi je senat tukajšnjega sodišča v sestavi višjih sodnic Č.Č. kot predsednice in mag. D.D. ter E.E. kot članic skladu s tretjim odstavkom 13. člena ZUS-1 na seji dne 3. 2. 2021 odločil in izdal sklep, da bo v skladu s 3. alinejo drugega odstavka 13. člena ZUS-1 v predmetnem upravnem sporu odločeno po sodnici posameznici.

8. Sodišče je nato nadaljevalo s postopkom in razpisalo glavno obravnavo dne 20. 4. 2021, saj je bilo relevantno dejansko stanje med strankama sporno (analogna uporaba prvega odstavka 59. člena ZUS-1). V dokaznem postopku je sodišče prebralo vse listine upravnega in sodnega spisa ter zaslišalo tožnico kot stranko. Tožnica je na glavni obravnavi dne 20. 4. 2021 predložila še dodatna listinska dokazila, in sicer Izpisek iz zavarovanja v Republiki Avstriji za hči C.C., iz katerega je razvidno, da je v Avstriji leta 2016 prejela znesek 5.683,06 EUR, Napoved za odmero dohodnine za leto 2016 za C.C., Izpisek oz. povzetek obračuna dohodkov B. d.o.o. za C.C. za obdobje od 1.1. do 31. 12. 2016 in Informativni izračun dohodnine za leto 2016 za B.B. (dokazi A7, A8, A9 in A10). Sodišče je izvedbo teh dokazov zavrnilo, saj jih je tožnica predložila v zvezi z dohodki svojih otrok iz leta 2016, pri čemer tožnica ni izkazala okoliščin, zakaj teh dokazov ni mogla predložiti v upravnem postopku pred izdajo izpodbijanega akta, to je do dne 28. 6. 2017. Zato predložitev teh dokazov v upravnem sporu predstavlja nedopustno novoto. V skladu s tretjim odstavkom 20. člena ZUS-1 stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta. V skladu z 52. členom ZUS-1 pa lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar mora obrazložiti, iz kakšnih upravičenih razlogov jih ni mogel navesti in zanje predložiti dokazil v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se v skladu z zgoraj citirana členoma lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta, in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.

9. Po izvedenem dokaznem postopku sodišče zaključuje, da tožba ni utemeljena.

10. Sodišče se z dejanskimi in pravnimi ugotovitvami tako organa prve stopnje, kot tudi organa druge stopnje strinja. Prav tako se strinja z razlogi, s katerimi je drugostopni organ zavrnil pritožbene ugovore. Sodišče razloge organa prve in druge stopnje povzema kot svoje v smislu drugega odstavka 71. člena ZUS-1, pri tem pa glede na tožbena zatrjevanja še dodaja:

11. V skladu z ZDoh-2 je obseg zavezanosti fizične osebe za plačilo dohodnine odvisen od njenega statusa rezidenta ali nerezidenta. ZDoh-2 v 6. členu fizično osebo opredeljuje za rezidenta, če v katere koli času v davčnem letu pridobitve dohodka izpolnjuje katerega od pogojev, ki so določeni v tem členu. Rezidentski status za davčne namene pa se po novejši sodni praksi ugotavlja izključno na podlagi slovenske notranje zakonodaje, torej v skladu s 6. in 7. členom ZDoh-2.1

12. V skladu s 5. točko 6. člena ZDoh-2 je zavezanec rezident Slovenije v kateremkoli času v davčnem letu, če v tem času izpolnjuje tudi pogoj, da ima svoje običajno bivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji. Po tej določbi sta pogoja, da se na podlagi te določbe prizna rezidentski status v Sloveniji predpisana alternativno, in sicer, bodisi da ima tožnik svoje običajno bivališče v Sloveniji, bodisi ima središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Slovenij . V zadnjem primeru zakon predvideva hkraten obstoj osebnih in ekonomskih interesov. Odločilne so tako vse tiste dejanske okoliščine osebne in ekonomske narave, ki vežejo zavezanca na Slovenijo, in ki jih je treba ocenjevati kot celoto.

13. Kar se tiče ekonomskih interesov, so pravilni zaključki organa prve in druge stopnje o tem, da ima tožnica v ... ekonomske interese, ki so povezane z redno zaposlitvijo, tam pa ima tudi prijavljeno stalno prebivališče. Vendar tožnica glede svojega osebnega življenja na ... v upravnem postopku, razen tega, da je središče njenih osebnih interesov tam, ni navedla ničesar. V obravnavani zadevi se je postopek začel na zahtevo stranke. V skladu s prvim odstavkom 140. člena ZUP pa mora stranka dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek, navesti natančno, po resnici in določno. Za za svoje navedbe mora stranka predlagati dokaze in jih, če je mogoče, predložiti. Če stranka sama tega ne stori (predlaga in predloži dokazov), zahteva to od nje uradna oseba, ki vodi postopek (drugi odstavek 140. člena ZUP). Dokazno breme v upravnem postopku zato praviloma nosi tisti, ki v postopku zatrjuje določeno pravno relevantno dejstvo.2 Stranka tako mora sama navesti dejstva, ki jih naj organ upošteva pri odločanju, načeloma pa mora tudi predlagati in predložiti dokaze. Če stranka tega ne stori, jo upravni organ pozove na predložitev ali dokaze sam pridobi (iz javnih evidenc).

14. Kakšno je bilo njeno osebno življenje na ... leta 2016, tožnica ni navedla, pri čemer sodišče ni smelo upoštevati dejstva, ki ga je tožnica navedla na glavni obravnavi dne 20. 4. 2021, da je na ... vključena v avstrijsko in nemško društvo in tudi ne njene izpovedbe, da ima na ... novega partnerja. Tožnica bi morala ta dejstva navesti že v upravnem postopku ali v tem upravnem sporu izkazati, da so obstajali opravičljivi razlogi, da v upravnem postopku tega ni mogla storiti (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1). Nič od navedenega tožnica ni storila.

15. Nadalje sodišče pojasnjuje, da v upravnem sporu le-to preveri izpodbijano odločbo po stanju (pravnem in dejanskem) na dan izdaje odločbe. V skladu z načelom zakonitosti (6. člen ZUP-1) se vprašanje formalne in materialne zakonitosti odločbe presoja po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji odločbe, to je praviloma prvostopenjska odločba, torej na podlagi takrat veljavnih predpisov in pred izdajo odločbe ugotovljenih dejstev (138. člen ZUP).3 Kasnejše spremembe dejanskega stanja, nastale po izdaji odločbe, na pravilnost oz. zakonitost odločbe organa prve stopnje ne morejo vplivati.4 Tožnica je v pripravljalni vlogi z dne 12. 9. 2018 navedla, da v Republiki Sloveniji nima več ne bančnega računa in ne začasnega prebivališča, prav tako je njena hči C.C. zapustila Republiko Slovenijo. Gre za nova dejstva, ki so nastala po izdaji izpodbijane odločbe, in ki jih sodišče v skladu z gornjo obrazložitvijo v tem postopku prav tako ne more upoštevati.

16. Glede na to, da je tožnica na dan izdaje izpodbijane odločbe dne 28. 6. 2017 imela dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji (od 31. 5. 2017 do 31. 5. 2018), prav tako je imela začasno prebivališče na naslovu ..., kjer je hiša, katere lastnica je, tam pa so živeli njeni trije, sicer polnoletni otroci, pri čemer je za navedeno hišo tožnica sama v pritožbi navedla, da ji služi kot začasno prebivališče v Evropi, na dan izdaje izpodbijane odločbe dne 28. 6. 2017 pa je tožnica v Sloveniji še vedno imela bančni račun (ki je sedaj ukinjen), ki je služil za poravnavanju fiksnih stroškov in stroškov vzdrževanja hiše, sodišče pritrjuje razlogom organa prve in druge stopnje, da so bili v letu 2016 njeni osebni in ekonomski interesi še vedno v Sloveniji, ekonomski pa tudi na .... Dejstvo, da je tožnica davčna rezidentka ..., pa za izpodbijano odločitev, ko gre za status rezidenta po določbah ZDoh-2, ni bistveno,5 saj je posameznik lahko davčni rezident v različnih državah. Odločitev tožene stranke, da se tožnica za namene Zakona o dohodnini šteje za rezidenta Slovenije je zato materialnopravno pravilna.

17. Ker je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, izpodbijana odločba pa je pravilna in zakonita, saj sodišče tudi ni našlo uradno upoštevnih kršitev pravil postopka iz drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.

18. O stroških postopka je sodišče odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, tako da trpita stranki vsaka svoje stroške postopka.

1 Tako sodbi UPRS I U 241/2017 z dne 28. 3. 2017 in I U 210/2015 z dne 16. 6. 2015. 2 Tako J. Čebulj, N. Hudej, E. Kerševan, A. Kmecl, R. Knez, P. Kovač, R. Pirnat, J. Podlipnik, M. Remic, T. Sever, R. Sitar in B. Žuber: Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 2. knjiga, Uradni list, Ljubljana 2020, komentar k 146. členu, str. 209. 3 Prvi odstavek 138. člena ZUP določa, da je treba pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. 4 Tako sodba VSRS X Ips 438/2005) z dne 10. 9. 2009 in sodba UPRS IX U 75/2015 z dne 14. 1. 2016. 5 Tako sodbi UPRS I U 277/2014 z dne 2. 6. 2015 in I U 210/2015 z dne 16. 6. 2015 in I U 241/2017 z dne 28. 3. 2017.