Jedro

Odločitev o višini povečane preživninske obveznosti toženca do mladoletnih tožnikov kaže, da je sodišče prve stopnje sicer pravilno izhajalo iz povečanih mesečnih potreb dveh mladoletnih tožnikov glede na potrebe ob prvi v toženčevo breme določeni preživnini z razvezno sodbo, da pa je prvostopno sodišče pri razdelitvi bremen za ugotovljene povečane potrebe nepravilno ocenilo toženčeve zmožnosti za plačevanje preživnine za mladoletnega tožnika v višini, določeni v izpodbijani sodbi. Prvo sodišče je glede na toženčev poklic ter dejstvo, da ima tudi sam delavnico pravilno zaključilo, da ima možnost dodatnega dela, le da ni ocenilo, koliko je toženčev dejanski zaslužek zaradi dopolnilnega dela višji od uradno prikazanega oz.

registriranega. Iz obrazložitve prvostopne sodbe očitno izhaja stališče sodišča, da predstavljajo dnevnice in kilometrina, preko katerih dobi toženec izplačano razliko plače, prikrit dohodek (in ne materialne stroške), iz razlogov sodbe pa njihova višina ni razvidna.

Pri naštevanju posebnih toženčevih izdatkov za zavarovanje pa ni razvidna njihova kontinuiranost oz. ali gre mesečne ali letne izdatke, niti ni ugotovljena narava tega zavarovanja (obvezno ali prostovoljno). V kolikor gre za toženčevo prostovoljno in dodatno zdravstveno zavarovanje, le-to prav gotovo ne more imeti prednosti pred preživninsko obveznostjo.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se d e l n o u g o d i in se sodba sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i v delu, s katerim je preživnina za vsakega mladoletnega tožnika za čas od 1.2.1998 dalje dosojena v višjem znesku kot 15.000,00 SIT in se zadeva v tem obsegu v r n e prvostopnemu sodišču v novo sojenje.

R a z v e l j a v i se tudi izrek o pravdnih stroških v celoti.

V ostalem delu se pritožba z a v r n e kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v nerazveljavljenem delu.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje tožencu naložilo, da je dolžan od 1.2.1998 dalje za mld. U. M. plačevati od 10.310,00 SIT na 23.000,00 SIT zvišano mesečno preživnino in od 13.403,00 SIT na 20.000,00 SIT mesečno zvišano preživnino za mld. T.M., zavrnilo pa je zahtevek mladoletnih tožnikov za zvišanje preživnine do 25.000,00 SIT mesečno za vsakega. Tožencu je naložilo tudi povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 50.867,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.5.1999 do plačila, obe pravdni stranki pa je sodišče prve stopnje tudi oprostilo plačila sodnih taks.

Zoper to sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila in uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

Pritožbo izpodbija iz naslednjih razlogov: Sodišče bi moralo o višini preživnine odločati na podlagi premoženjskih zmožnosti obeh staršev.

Mesečno zasluži le 45.000,00 SIT. Zaključki sodišča o tem, da bi lahko zaslužil več, so očitki, ki merijo na izigravanje zakona.

Toženčev delodajalec je predložil uradne podatke o višini njegove plače, zato sodišče ne bi smelo zaključiti, da tem podatkom ne verjame. Mladoletnima tožnikoma pomaga še na drug način, saj preživita pri njemu vsak drugi vikend od petka do nedelje in sta takrat v njegovi celotni oskrbi. Razen tega pa poskrbi tudi za njuno obleko in obutev. Na njegovi strani so se spremenile razmere, ker se mu je rodil še en otrok, njegova partnerka pa je nezaposlena in prejema le minimalno nadomestilo v času porodniškega dopusta. Sodišče je zmotno ocenilo njegove zmožnosti za plačevanje preživnine. Moralo bi zaslišati partnerko D.K. in upoštevati preživnino, ki jo mora plačevati za šestmesečnega M. M.. S svojo novo družino ima najmanj 40.000,00 SIT izdatkov, kar krije njegova partnerka. Gmotni položaj zakonite zastopnice mld. tožnikov ni tako slab, kot ga je prikazala in ni res, da za tako majhno sobico plačuje najemnino v znesku 200 DEM. Tudi ni res, da ne bi imela nobenega nepremičnega premoženja,saj ve, da je podedovala vrednejšo nepremičnino. Sodišče je tudi po nepotrebnem ugotavljalo izpad njenega dohodka zaradi boleznin, moralo pa bi ugotoviti, koliko zasluži s tem, ko dela tudi med vikendi.

Sodišče pa je tudi bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker je svojo odločitev oprlo na dokaz, ki ga v dokaznem postopku ni izvedlo in je torej o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin uporabljenih v postopku. S tem misli na izjavo firme U. o tem, da dela pri zasebniku skoraj cele dneve in da dobi razliko osebnega dohodka izplačane preko dnevnic in kilometrin. Glede na vse to predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi in da se sodba spremeni tako, da se v celoti zavrne zahtevek mld.

tožnikov, ali da se zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja izpodbijano sodbo razveljavi ter zadeva vrne v novo sojenje prvemu sodišču in sicer v reševanje drugemu sodniku.

Tožeča stranka odgovora na pritožbo ni podala.

Pritožba je delno utemeljena.

Za mld. tožnika je bila preživnina določena z razvezno sodbo Okrožnega sodišča v C. opr. št. P ... z dne 5.11.1996 in sicer za mld. T. M. po 13.000,00 SIT mesečno in za mld. U.M. 10.000,00 SIT mesečno. Tako se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na določbo V. odst. 132. čl. ZZZDR, po kateri sme sodišče po predlogu prizadetega zvišati, znižati ali ustaviti z dogovorom iz 130. čl. tega zakona ali s pravnomočno odločbo določeno preživnino, če se pozneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da so se na strani obeh mld. tožnikov razmere spremenile in da znašajo sedaj mesečne potrebe obeh otrok vsaj 70.000,00 SIT, in sicer za T.32.000,00 SIT in za U. 38.000,00 SIT.

Pritožbeno sodišče v takšne zaključke sodišča prve stopnje v zvezi s spremenjenimi razmerami ne dvomi. Glede na to pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno na novo ugotavljalo, kakšna je primerna preživnina.

Ko sodišče v skladu z določbo V. odst. 132. čl. ZZZDR ugotovi spremenjene razmere, mora ob uporabi 79. čl. tega zakona ugotoviti primerno višino prispevka za preživljanje otrok: obstajati mora sorazmernost z možnostmi vsakega od staršev in otrokovimi potrebami.

To pa pomeni, da mora sodišče prve stopnje, ko ugotavlja dejansko stanje, ugotoviti: 1. otrokove potrebe; 2. premoženjske in pridobitne razmere matere,iz katerih mora zaključiti, koliko zmore prispevati k preživljanju otrok; 3. premoženjske in pridobitne razmere očeta, iz katerih prav tako mora zaključiti koliko je zmožen prispevati.

Pravilni so zaključki sodišča prve stopnje o tem, da znašajo mesečne denarne potrebe obeh otrok vsaj 70.000,00 SIT, saj so tako ocenjene potrebe glede na starost obeh in glede na zdravstvene težave prej premajhne kot velike. Toženec teh zaključkov sodišča niti ne izpodbija. Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe tudi pravilno ocenilo materine premoženjske in pridobitne razmere. Toženec za svoje trditve o tem, da ima N. M. manjše stroške za bivanje in boljšo premoženjsko stanje kot ga je ocenilo sodišče prve stopnje, ni predložil nobenega dokaza, in so te trditve zgolj pavšalne.

Pritožbeno sodišče v tem delu ne dvomi v ugotovitve sodišča prve stopnje, iz katerih izhaja, da je materino premoženjsko stanje slabo.

Tudi njene pridobitne razmere so slabe, saj je veliko v bolniškem staležu, sama pa mora skrbeti še za oba otroka, ki v tej starosti potrebujeta tako njeno prisotnost kot tudi delo. Zakonita zastopnica nima nobenega premoženja, živi v najemnem stanovanju, nima avtomobila, za otroka pa skrbi sama. Vseh teh ugotovitev pritožba ni izpodbila. Toženčeva navajenja, da ima tožnica višjo plačo zaradi dela med vikendi, prav tako niso z ničemer potrjena, saj je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo njene mesečne dohodke na podlagi uradnih podatkov.

Preuranjeni pa so zaključki prvostopnega sodišča o premoženjskih in pridobitnih razmerah toženca, zato je bilo potrebno v tem delu sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti nad prisojeno preživnino 15.000,00 SIT.

Pritožnik utemeljeno graja preuranjeno sprejeto odločitev prvostopnega sodišča, da kjub s strani toženčevega delodajalca predloženih dokazil o višini toženčeve plače, ne verjame, da njegova mesečna plača znaša le 46.000,00 SIT. Sodišče prve stopnje je to svojo ugotovitev sicer oprlo na izpovedbo matere in zakonite zastopnice tožnikov o tem, da toženec dela cele dneve tako, da takrat ne more imeti v varstvu mld. tožnikov ter na ugotovitev predstavnika podjetja Unicus d.o.o., da dela toženec pri zasebniku skoraj cele dneve, da dobi razliko plače izplačane preko dnevnic in kilometrin, da dela predvsem preko vikendov in da prevzema zahtevnejša dela, ni pa opredelilo, koliko je toženčev zaslužek zaradi popoldanskega dela, oziroma dela preko polnega delovnega časa, višji od uradno prikazanega. V tej smeri je dejansko stanje ostalo premalo pojasnjeno. Zato bo ob ponovnem sojenju potrebno dokazni postopek dopolniti v tej smeri. Potrebno bo oceniti, koliko je toženčev dejanski zaslužek zaradi dopolnilnega dela višji od registriranega, kot tudi po pribavi uradne dokumentacije s strani toženčevega delodajalca in z njegovim neposrednim zaslišanjem, ugotoviti mesečne zneske kilometrin in dnevnic, eventuelno izplačane kot prikrit dohodek toženca. Na drugi strani pa bo potrebno ob dejstvu, da ima preživninska obveznost prednost pred vsemi ostalimi obveznostmi, ugotoviti naravo in kontinuiranost njegovih izdatkov za zavarovanje kakor tudi primerno višino mesečnega prispevka toženca k preživljanju v drugi zakonski skupnosti rojenega sina M., saj mora k njegovemu preživljanju prispevati prav tako njegova mati, enako skladno z določbo čl. 79 ZZZDR,to je v skladu s svojimi zmožnostmi. V odgovor tožencu pa je še za dodati, da je sodišče prve stopnje glede na njegov poklic in dejstvo, da ima tudi sam delavnico in orodje, pravilno zaključilo, da ima toženec možnost še dodatnega dela, le da ni ocenilo v kakšni višini. Res je, da je to za sodišče težko delo, vendar pa si lahko pomaga s toženčevimi izdatki, katere je sam navajal in dosedanjimi podatki v spisu. Glede na uradne dohodke o toženčevem osebnem dohodku pa je zgolj pavšalna ocena sodišča, da le-tem ne verjame, premalo. Sodišče prve stopnje namreč ne more, ne da bi podrobneje raziskalo teh okoliščin, ob uradnem dohodku toženca v višini 46.000,00 SIT določiti preživnino, ki je višja od njegovega dohodka.

Tožencu pa je treba glede na njegove pritožbene trditve še odgovoriti, da je dolžan preživljati otroke, kar pomeni, da je dolžan storiti vse, da jih preživi. To pa pomeni, da si je dolžan poiskati tudi dodatno delo. Zavedati se tudi mora, da z širjenjem števila otrok nase prevzema obveznost, da dela več, ne pa, da se preživninska obveznost do drugih otrok zmanjša. Tudi ni dolžan preživljati nezaposlenega zakonca, oziroma, preživljanja le-tega nima prednosti pred preživljanjem otrok.

Sodišče prve stopnje bo moralo ob ponovnem obravnavanju dopolniti dejansko stanje v navedeni smeri, pri tem pa upoštevati vse odločilne okoliščine kot tudi, da ima toženec preživninsko obveznost še do enega otroka. Šele po tako dopolnjenem dejanskem stanju pa bo lahko ponovno odločalo o primerni višini preživnine nad 15.000,00 SIT.

Pritožbeno sodišče je v skladu z določbo čl. 370 ZPP delno razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in vrnilo v novo sojenje, ker je za pravilno ugotovitev dejanskega stanja potrebno opraviti novo glavno obravnavo. Glede na to je razveljavilo tudi odločitev o stroških postopka, o stroških pritožbenega postopka pa bo prav tako odločeno z končno odločitvijo.