Jedro

Sodelovanje v izobraževalnem programu je edini izmed pogojev pri ukrepih SKOP, Uredba pa posebej določa dokazila za izpolnjevanje pogojev za posamezni ukrep SKOP (14. člen Uredbe). Zato je potrebno ob upoštevanju 29. odstavka 13. člena Uredbe upoštevati tudi 3. in 4. odstavek 14. člena Uredbe, ki nalagata dolžnosti izvajalcem izobraževalnih programov.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Organ prve stopnje je z izpodbijano odločbo v ponovljenem postopku pod točko I. zavrnil zahtevek tožnika za ukrep SKOP, prav tako so bili tožniku neupravičeno priznana finančna sredstva za ukrep SKOP Integrirano sadjarstvo in delno kritje stroškov kontrole IPS; pod točko 2. izreka pa je ugotovil, da je tožnik upravičen do sredstev v višini 73,37 EUR za zahtevke, ki so se mu priznali z odločbo upravnega organa 321-22-695-2006-25 z dne 18. 12. 2006; pod točko 3. izreka pa je odločil, da so se tožniku neupravičeno priznala finančna sredstva za ukrep SKOP integrirano sadjarstvo v višini 260,78 EUR in delno kritje stroškov kontrole IPS v višini 63,00 EUR. Plačilo se je že znižalo za 20 % v višini 52,16 EUR, tožnik pa mora zato vrniti neupravičeno izplačana finančna sredstva v višini 271,62 EUR, in pod točko 4. je odločil, da se povrne plačana upravna taksa v višini 14,18 EUR. V svoji obrazložitvi navaja, da je tožena stranka odločbo upravnega organa z dne 18. 12. 2006 odpravila v delu, ki se nanaša na plačilo ukrepa SKOP Integrirano sadjarstvo in delno kritje stroškov kontrole IPS ter zadevo v tem delu vrnila v ponovno odločanje. Upravni organ je zavrnil plačilo, ki se nanaša na plačilo ukrepa SKOP Integrirano sadjarstvo in delno kritje stroškov kontrole IPS, ker je bila pri administrativni kontroli ugotovljena kršitev pogojev, ki so določeni v Programu razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004 - 2006 (Uradni list RS, št. 116/04 in 45/06, v nadaljevanju PRP 2004 - 2006), pri čemer se kršitev nanaša na celoten ukrep SKOP. Ker je bila določena kršitev, ki se je nanašala na celoten ukrep SKOP, ugotovljena že v letu 2005, se na podlagi poglavja 12.2 PRP 2004 - 2006 zahtevek za ukrep SKOP zavrne in prekine obveznost nadaljnjega izvajanja ukrepa SKOP. Ukrep SKOP, za katerega se zahtevek zavrne in prekine obveznost nadaljnjega izvajanja ukrepa je IPS in dodatek za IPS. Nadalje navaja, da so bila tožniku priznana finančna sredstva v višini 397,15 EUR z odločbo z dne 18. 12. 2006. Izplačila SKOP ukrepov se zaradi kršitev pogojev Programa razvoj podeželja znižajo za 20 %, tožnik je bil upravičen do izplačila v višini 344,99 EUR. Tožnik je upravičen do odobrenih sredstev v višini 73,37 EUR za zahtevke EKO 0, ki so se mu priznali z odločbo z dne 18. 12. 2006. Neupravičeno pa so se tožniku priznala finančna sredstva za ukrep SSKOP Integrirano sadjarstvo v višini 260,78 EUR in delovno kritje stroškov kontrole IPS v višini 63,00 EUR. Plačilo se je na SKOP ukrepu zaradi kršitev pogojev Programa znižalo za 20 % v višini 52,16 EUR. Upravni organ zaključuje, da je tožniku neupravičeno priznal IPS in dodatek na IPS in je tožnik iz tega naslova neupravičeno prejel sredstva v višini 271,62 EUR, kar mora vrniti. Ker je bilo tožnikovi pritožbi ugodeno, se mu vrne plačana upravna taksa.

Tožena stranka je pritožbo zavrnila, prav tako je zavrnila zahtevek tožnika za vračilo plačanih sredstev v višini 271,62 EUR.

Tožnik v tožbi izpodbija odločbo upravnega organa zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev pravil postopka in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bilo napačno ugotovljeno, da ni izpolnil svojo obveznosti izobraževanja, kar je ena izmed splošnih zahtev ukrepov SKOP. Program PRP določa, da mora upravičenec v času trajanja petletne obveznosti opraviti najmanj peturni izobraževalni program, enakomerno razporejen tekom let ter sodelovati pri vsaj enem demonstracijskem prikazu oziroma prireditvi. Na tej podlagi je upravni organ zavrnil izplačila za ukrepe SKOP, to je pridelavo avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin na površini 0,64 ha, integrirano vinogradništvo na površini 3,51 ha in ukrep integriranega sadjarstva na površini 0,59 ha in plačilo za delno kritje kontrole zadnjega ukrepa, ker naj bi kot tožnik dvakrat zaporedno kršil obveznost izobraževanja. Na isti podlagi je bilo tudi odločeno, da se tožniku prekine nadaljnjo obveznost izvajanja ukrepov SKOP in da je dolžan vrniti preveč izplačana sredstva. Tožnik trdi, da so očitane kršitve neresnične. Uredba v 29. odstavka 13. člena določa izobraževanje in sicer, da je moral zahtevo v zvezi z izobraževanjem opraviti v obsegu najmanj sedem ur glede na dejstvo, da je v program SKOP vstopil v letu 2004, bi to moral izpolniti v letu 2006, do 31. 12. 2006. Nadalje navaja, da to citirano določilo določa obveznost za upravičenca, v 3. in 4. odstavku 14. člena pa določa obveznost za izvajalca izobraževanja in se obe določbi nanašata na različna naslovnika. Nasprotuje ugotovitvi, da ni izpolnil zahteve Uredbe PRP. Navaja, da je 22. 12. 2006 opravil izobraževanje v skupnem obsegu štiri ure ter izobraževanje z dne 27. 12. 2006 v skupnem obsegu štiri ure, skupaj osem ur. Navaja, da je s tem izpolnil zahteve iz 29. odstavka 13. člena Uredbe PRP. Ob tako napačno uporabljeni pravni podlagi je tudi dejansko stanje bilo napačno ugotovljeno in tudi napačno uporabljeno materialno pravo, ki se nanaša na kršitve in sankcije pri ukrepih SKOP in so določene v Katalogu kršitev in sankcij (Uradni list RS, št. 46/06). Pri tem se tudi sklicuje na mnenje Inštituta za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Očita tudi bistveno kršitev pravil postopka, ker tožniku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah pomembnih za izdajo odločbe. Kolikor bi imel tožnik to možnost bi pojasnil, da bo vse zahteve v zvezi z izobraževanjem opravil v letu 2006. Predlaga, da se odločba odpravi in da sodišče ugotovi, da je izpolnil zahteve Uredbe PRP v zvezi z izobraževanjem in da je upravičen do sredstev iz naslova ukrepov SKOP, zahteva tudi vrnitev že vrnjenih sredstev v višini 271,62 EUR. Tožbi prilaga mnenje Inštituta za javno upravo in potrdili o izobraževanju, predlaga zaslišanje tožnika.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne. K odgovoru na tožbo je tožena stranka priložila upravni spis.

Tožba ni utemeljena.

Tožnik v tožbi izpodbija razlog zaradi katerega je upravni organ zavrnil tožniku plačilo ukrepa SKOP Integrirano sadjarstvo in delno kritje stroškov kontrole IPS, prav tako pa zavrnil ukrep SKOP in prekinil obveznost nadaljnjega izvajanja ukrepa SKOP glede IPS in dodatka za IPS. Po presoji sodišča je pravilno stališče upravnega organa, da tožnik ni opravil obveznosti izobraževalnega programa po Uredbi o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004 - 2006 za leto 2006 (Uradni list RS, št. 11/06 in 46/06, v nadaljevanju Uredba).

Po presoji sodišča je upravni organ pravilno tolmačil 29. odstavek 13. člena Uredbe in sodišče se temu tolmačenju pridružuje. Že gramatikalna razlaga 29. odstavka Uredbe in 3. in 4. odstavka 14. člena Uredbe namreč daje podlago za zaključek, da morajo upravičenci do plačil za ukrepe SKOP v času trajanju petletne obveznosti opraviti najmanj petnajsturni izobraževalni program ter sodelovati vsaj na enem demonstracijskem prikazu oziroma prireditvi. Sodelovanje v izobraževalnem programu je eden izmed pogojev pri ukrepih SKOP, Uredba pa posebej določa dokazila za izpolnjevanje pogojev za posamezni ukrep SKOP (14. člen Uredbe). Zato je potrebno ob upoštevanju 29. odstavka 13. člena Uredbe upoštevati tudi 3. in 4. odstavek 14. člena Uredbe, ki nalagata dolžnosti izvajalcem izobraževanih programov. Besedilo tako 3. kot 4. odstavka 14. člena Uredbe je jasno in preko nalog izvajalcem izobraževalnih programov Uredba tako določa, da morajo izvajalci izobraževalnih programov vpisati v evidenco izobraževanj podatke o izpolnjevanju pogojev in izdanih potrdil. Pri tem pa določa tudi obdobje v katerem morajo biti izobraževalni tečaji opravljeni, da se lahko v evidenco izobraževanj vpišejo podatki o izpolnjevanju posameznih pogojev in izdanih potrdil. Upoštevaje roke, ki so določeni v 3. in 4. odstavku 14. člena Uredbe, tožnik ni izkazal izpolnjevanje pogojev, to je ni izkazal, da se je udeležil predavanja v obsegu najmanj sedem ur. Tožnik zatrjuje, da se je izobraževal v decembru 2006 skupaj osem ur. Tega izobraževanja pa upravni organ pravilno ni mogel šteti za izpolnjevanje pogoja o opravljenem izobraževanju, ker je bilo opravljeno po 31. 8. 2006, kar pa za tožnika ni sporno.

Tožnik svojemu nasprotnemu mnenju prilaga tudi mnenje Inštituta za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, vendar temu mnenju sodišče ni moglo slediti. Svojo odločitev je namreč oprlo na gramatikalno razlago 29. odstavka 13. člena in 3. in 4. odstavka 14. člena Uredbe, prav tako pa je pri tem sledilo ustaljeni sodni praksi v primerljivem primeru (sodba tukajšnjega sodišča opr. št. U 2088/2007 z dne 4. 11. 2008).

Tožnik očita tudi kršitve postopka, ker mu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe. Upravni organ sicer ni navedel, da je postopal po skrajšanem ugotovitvenem postopku po 144. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in nadaljnji, v nadaljevanju ZUP), ker je ugotovil stanje stvari na podlagi uradnih podatkov in samo zato ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi (2. točka 1. odstavka 144. člena ZUP). Na podlagi 3. odstavka 144. člena ZUP zato ni potrebno zaslišati stranke.

Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS-1, ker je štelo, da dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, med strankama ni sporno. Sporna je bila za tožnika le razlaga 13. in 14. člena Uredbe, ne pa podatki o njegovem izobraževanju. Tožnik v tožbi smiselno sicer predlaga, da se opravi glavna obravnava, pri tem je tožena stranka poslala vse spise, ki se nanašajo na zadevo na podlagi 3. odstavka 38. člena ZUS-1. Tožnik predlaga tudi svoje zaslišanje in vpogled v mnenje, ki ga prilaga, vendar pri tem ne navaja zakaj bi bilo njegovo zaslišanje potrebno oziroma v čem bi se razlikovalo od podatkov, ki so v upravnem spisu in ki jih tudi tožnik v tožbi ne izpodbija. Ker tožnik ni navedel v čem bi njegovo zaslišanje na glavni obravnavi vplivalo na podatke o njegovem opravljenem izobraževanju, sodišče ni opravilo glavne obravnave in je odločilo na seji senata.