Jedro

Okoliščina, da se je tožena stranka v objavi prostih delovnih mest zavezala, da bo ob izpolnjevanju pogojev dela prednost že zaposlenim na OŠ ..., ni diskriminatorna do ostalih kandidatov. Tožena stranka je namreč izrecno navedla, da morajo vsi kandidati izpolnevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI, Ur. l. RS, št. 12/96 - 22/00), torej kandidatov ni diskiminirala glede pogojev v zvezi z njihovim znanjem in zmožnostmi. Končna izbira med kandidati, ki izpolnjujejo kriterij zahtevanih znanj in zmožnosti, pa je vedno v pristojnosti delodajalca in je v sodnem postopku ni moč preverjati, vendar se mora delodajalec, v kolikor objavi nadaljnje pogoje, na osnovi kateri bo izbiral kandidate, teh pogojev tudi držati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje. Tožena stranka sama trpi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno ugodilo zahtevku tožnice in razveljavilo postopek izbire med kandidati za delovno mesto učiteljice športne vzgoje pri toženi stranki in obvestilo tožene stranke št. 60301-123/98-26 z dne 23.7.1998 in sklep v.d. ravnatelja št. 60301-123/98-26 z dne 11.9.1998 o neizbiri tožnice na razpisano delovno mesto (1. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna ponoviti postopek izbire med prijavnimi kandidati za delovno mesto učiteljice telesne vzgoje pri toženi stranki, objavljeno ....1998 v časopisu "Novi tednik" (2. točka izreka), tožnici pa povrniti stroške postopka (4. točka izreka). Tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala, da je tožena stranka z njo dolžna skleniti delovno razmerje za nedoločen čas od 1.9.1998 dalje za razpisano delovno mesto učiteljice športne vzgoje in ji od tega dne dalje priznati vse pravice iz delovnega razmerja, je sodišče zavrnilo (3. točka izreka). V obrazložitvi sodbe je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožena stranka v razpisu za delovno mesto učitelja in učiteljice športne vzgoje objavila, da imajo ob izpolnjevanju pogojev prednost pri zaposlitvi delavci OŠ ..., pri čemer pa ni specificirala, da so s tem mišljeni zgolj delavci OŠ ..., ki bi zaradi spremembe šolskega okoliša izgubili delo, kot je to kasneje v postopku pojasnjevala. Zaključilo je, da je bila med kandidatkami, ki so se na razpis javile, samo tožnica zaposlena na OŠ ..., zato bi morala imeti glede na razpisne pogoje pri zaposlivi prednost. Zoper prvo in drugo točko izreka in odločitev o stroških se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlagala, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek pod točko 1 in 2 izreka zavrne, tožnici pa naloži stroške postopka. V pritožbi ponovno izpostavlja, da razpisna določba o prednosti kadidatov, ki so že zaposleni na OŠ H., zajema zgolj tiste delavce, ki bi zaradi spremenjenih šolskih okolišev izgubili delo, saj je v oglasu izrecno navedeno, da imajo ti delavci prednost zaradi spremembe šolskega okoliša in prevzema dela otrok. Izpostavlja, da prednost teh kandidatov nima podlage v internih aktih tožene stranke, zato meni, da navedeni pogoj ni skladen z ustavno pravico delavcev do enake dostopnosti dela. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče se strinja z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje in z ustrezno obrazložitvijo odločitve v izpodbijani sodbi. Iz razpisa o objavi prostih delovnih mest ni razvidno, da bi imeli ob izpolnjevanju pogojev prednost pri zaposlitvi zgolj tisti delavci OŠ ..., ki bi zaradi spremembe šolskega okoliša lahko izgubili delo, kot to zatrjuje tožena stranka. Do drugačnih zaključkov ne pripelje niti sklicevanje tožene stranke na dejstvo, da se celoten tekst objave glasi: "ob izpolnjevanju pogojev imajo prednost delavci OŠ ... zaradi spremembe šolskega okoliša in prevzema dela otrok", saj si pritožbeno sodišče tak zapis razlaga popolnoma enako, kot sodišče prve stopnje in ne tako, kot tožena stranka. Sklicevanje tožene stranke, da prednost že zaposlenih delavcev na OŠ ..., nima podlage v splošnih aktih tožene stranke, pritožbeno sodišče glede na določilo 337. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99) ne more upoštevati, pripominja pa, da okoliščine, da se je tožena stranka v objavi prostih delovnih mest zavezala, da bo ob izpolnjevanju pogojev dela prednost že zaposlenim na OŠ ..., ne vidi kot diskriminatorne do ostalih kandidatov. Tožena stranka je namreč izrecno navedla, da morajo vsi kandidati izpolnevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI, Ur. l. RS, št. 12/96 - 22/00), torej kandidatov ni diskiminirala glede pogojev v zvezi z njihovim znanjem in zmožnostmi. Končna izbira med kandidati, ki izpolnjujejo kriterij zahtevanih znanj in zmožnosti, pa je vedno v pristojnosti delodajalca in je v sodnem postopku ni moč preverjati, se pa pritožbeno sodišče strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da se je delodajalec, v kolikor objavi nadaljne pogoje, na osnovi kateri bo izbiral kandidate, teh pogojev dolžan tudi držati. Ker pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu sodbe v okviru 2. odstavka 350. člena ZPP ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ali napačne uporabe materialnega prava, je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Glede na to, da tožena stranka s pritožbo ni uspela, skladno z določili 155. člena ZPP in 165. člena ZPP sama trpi stoške pritožbenega postopka.