Jedro

Okoliščina, da je bilo v istočasno potekajočem kazenskem postopku odrejeno izvedenstvo psihiatrične stroke, zadošča za resen dvom v obtoženčevo duševno stanje glede udeležbe v kazenskem postopku.

Izvedba naroka za glavno obravnavo v navzočnosti procesno (razpravno) nesposobnega obtoženca pomeni kršitev njegove procesne subjektivitete in predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Celju obtoženega A. A. spoznalo za krivega treh kaznivih dejanj obrekovanja po prvem odstavku 159. člena v zvezi z drugim odstavkom 168. člena KZ-1 (točka I izreka) in kaznivega dejanja razžalitve po prvem v zvezi z drugim odstavkom 158. člena v zvezi z drugim odstavkom 168. člena KZ-1 (točka II izreka). Za vsako od treh kaznivih dejanj obrekovanja je obtožencu določilo osemdeset dnevnih zneskov po 30,00 EUR denarne kazni in za kaznivo dejanje razžalitve prav tako osemdeset dnevnih zneskov po 30,00 EUR denarne kazni, nakar mu je izreklo enotno denarno kazen tristo dnevnih zneskov po 30,00 EUR, skupaj torej 9.000,00 EUR, pri čemer je obtoženec denarno kazen dolžan plačati v roku treh mesecev po pravnomočnosti sodbe. Odločilo je še, da je obtoženec dolžan plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in sodno takso ter povrniti potrebne izdatke oškodovank B. B. in C. C..

2.Zoper sodbo sta se pritožila:

-obtoženi, kot je uvodoma navedel, "iz vseh treh pritožbenih razlogov". Višjemu sodišču je predlagal, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da se izreče oprostilna sodba (s stroškovno posledico), podrejeno pa, da sodbo razveljavi in (zadevo) vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo;

-obtoženčevi zagovorniki, kot so uvodno navedli, "iz vseh pritožbenih razlogov". Višjemu sodišču so predlagali, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da se izreče oprostilna sodba, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in (zadevo) vrne sodišču prve stopnje v novo obravnavo.

3.Na obe pritožbi je odgovorila okrožna državna tožilka D. D. z Okrožnega državnega tožilstva v Celju ter predlagala, da ju pritožbeno sodišče zavrne kot neutemeljeni in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4.Oba odgovora na pritožbo sta bila vročena tako obtožencu kot zagovornikom, pri čemer so se o odgovoru tožilstva z dne 5. 2. 2025 izjavili zagovorniki in navedli, da obtoženi vztraja pri vseh očitanih kršitvah, ki jih je izpostavil v pritožbi, glede navedb tožilstva pa meni, da so zmotne.

5.Pritožbeno sodišče je na podlagi pooblastila iz tretjega odstavka 377. člena ZKP iz spisa Okrajnega sodišča v Mariboru v zadevi III K 6377/2022 pridobilo mnenje sodnega izvedenca za področje medicine - psihiatrije E. E., dr. med., spec. psih., z dne 9. 9. 2024. Z izvedenskim mnenjem, ki doslej ni bilo del gradiva v predmetnem spisu IV K 15248/2021, je seznanilo obeh stranki in zagovornike ter jim omogočilo uresničitev pravice do izjave. Enako je ravnalo v zvezi z listino Pojasnila k predložitvenemu poročilu z dne 20. 2. 2025 (red. št. 236) in priloženo listino Pojasnila glede medijskega poročanja v kazenski zadevi zoper obtoženega A. A. z dne 30. 10. 2024 (red. št. 237).

6.V izjavi z dne 20. 3. 2025 (list. št. 500) se je državno tožilstvo izreklo, da se psihiatrično izvedensko mnenje nanaša na drugo kazensko zadevo, glede pojasnil predsednice senata pa se ni opredelilo.

7.Obtoženčevi zagovorniki (list. št. 501) so v izjavi vztrajali pri vseh pritožbenih navedbah. Poudarili so, da iz predloženega izvedeniškega mnenja izvedenca dr. E. E. nedvoumno izhaja, da v času izvedbe naroka 10. 10. 2024 obtoženi ni bil sposoben sodelovati v postopku. Glede na dejstvo, da je razpravljajoča sodnica vedela, da zoper obtoženega poteka še en kazenski postopek pred Okrajnim sodiščem v Mariboru in da je bilo v tem postopku izdelano izvedeniško mnenje, ter da je obtoženi v bolniškem staležu sporočal, da ni sposoben priti na sodišče in sodelovati na obravnavi, bi morala preveriti zdravstveno stanje obtoženega ter postaviti izvedenca, ki bi ugotovil njegovo zmožnost sodelovati v postopku.

8.Pritožbi sta utemeljeni.

9.Obe pritožbi zatrjujeta, da je bil narok za glavno obravnavo 10. 10. 2024 izveden v navzočnosti procesno (razpravno) nesposobnega obtoženca. Po vsebini gre pri tem za uveljavljanje bistvene kršitve določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP, na ustavnopravni ravni pa (tj. ker so merila razpravne sposobnosti temelj pripoznanja procesne subjektivitete obtoženca) za smiselno zatrjevanje kršitev 21., 22. in 29. člena Ustave.¹

15.Pritožnika pa utemeljeno uveljavljata obstoj bistvene kršitve določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP, ki je vplivala na zakonitost sodbe, mogla pa bi bila vplivati tudi na njeno pravilnost. Kolikor je v vprašanju izvedba naroka za glavno obravnavo dne 10. 10. 2024, je treba izhodiščno pripomniti, da procesna oziroma razpravna sposobnost obtoženca kot zbir telesnih in duševnih značilnosti pomeni obtoženčevo dejansko sposobnost, da sodeluje v kazenskem postopku. Navzočnost obtoženca na glavni obravnavi sama zase še ne zagotavlja učinkovite udeležbe v postopku. Obtoženec mora biti tudi dejansko sposoben sodelovati v postopku tako z aktivnega kot s pasivnega vidika. Med drugim mora biti sposoben spremljati potek postopka (pasivni vidik sodelovanja), učinkovito uresničevati svoja procesna jamstva, se izjavljati o procesnih dejanjih in gradivu ter skrbeti za lastne interese (aktivni vidik sodelovanja). Procesna nesposobnost obtoženca pomeni eno temeljnih negativnih predpostavk za izvedbo kazenskega postopka. Izvedba kazenskega postopka zoper tistega obtoženca, ki ni sposoben sodelovati v postopku, je v nasprotju z njegovo pravico do spoštovanja človekove osebnosti in dostojanstva v kazenskem postopku (prvi odstavek 21. člena Ustave RS). Uresničitev ustavno varovanih pravic terja procesno sposobnega subjekta, ki razume svoj procesni položaj ter je obenem sposoben aktivno ravnati v smeri zaščite pravic, torej ki je sposoben voditi svojo obrambo na razumljiv in razumen način. Tudi iz prakse ESČP izhaja, da vprašanje razpravne sposobnosti služi kot jamstvo učinkovitega udeleževanja v postopku, tj. ob boku s pravico do sojenja v obtoženčevi navzočnosti.

15.Pritožnika pa utemeljeno uveljavljata obstoj bistvene kršitve določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP, ki je vplivala na zakonitost sodbe, mogla pa bi bila vplivati tudi na njeno pravilnost. Kolikor je v vprašanju izvedba naroka za glavno obravnavo dne 10. 10. 2024, je treba izhodiščno pripomniti, da procesna oziroma razpravna sposobnost obtoženca kot zbir telesnih in duševnih značilnosti pomeni obtoženčevo dejansko sposobnost, da sodeluje v kazenskem postopku. Navzočnost obtoženca na glavni obravnavi sama zase še ne zagotavlja učinkovite udeležbe v postopku. Obtoženec mora biti tudi dejansko sposoben sodelovati v postopku tako z aktivnega kot s pasivnega vidika. Med drugim mora biti sposoben spremljati potek postopka (pasivni vidik sodelovanja), učinkovito uresničevati svoja procesna jamstva, se izjavljati o procesnih dejanjih in gradivu ter skrbeti za lastne interese (aktivni vidik sodelovanja). Procesna nesposobnost obtoženca pomeni eno temeljnih negativnih predpostavk za izvedbo kazenskega postopka. Izvedba kazenskega postopka zoper tistega obtoženca, ki ni sposoben sodelovati v postopku, je v nasprotju z njegovo pravico do spoštovanja človekove osebnosti in dostojanstva v kazenskem postopku (prvi odstavek 21. člena Ustave RS). Uresničitev ustavno varovanih pravic terja procesno sposobnega subjekta, ki razume svoj procesni položaj ter je obenem sposoben aktivno ravnati v smeri zaščite pravic, torej ki je sposoben voditi svojo obrambo na razumljiv in razumen način. Tudi iz prakse ESČP izhaja, da vprašanje razpravne sposobnosti služi kot jamstvo učinkovitega udeleževanja v postopku, tj. ob boku s pravico do sojenja v obtoženčevi navzočnosti.³

16.Glede na navedbe v pojasnilih k predložitvenemu poročilu je sodišče prve stopnje štelo, da domneva obtoženčeve razpravne sposobnosti ni bila izpodbita oziroma da se v obstoj procesne sposobnosti (na naroku 10. 10. 2024) ni vzpostavil resen dvom, izvirajoč iz obtoženčevega duševnega stanja. Okoliščin, ki jih je obtoženec sporočal prvemu sodišču (v resda nepodprtih elektronskih sporočilih), sodišče ni preverilo niti ob in po tem, ko je bilo s strani državnega tožilstva dne 26. 8. 2024, posredno pa od oškodovanke B. B. s sporočilom z dne 22. 8. 2024 vendarle seznanjeno, da je bil v zadevi III K 6377/2022 pred Okrajnim sodiščem v Mariboru ter z namenom ugotavljanja obtoženčeve razpravne (ne)sposobnosti postavljen izvedenec psihiatrične stroke. Na procesno sposobnost obtoženca pazi sodišče po uradni dolžnosti, zato je v tem pogledu nerelevantno, če je državno tožilstvo umaknilo dokazni predlog po pridobitvi mnenja izvedenca dr. E. E. ali po angažiranju drugega izvedenca, kakor tudi, če tega ni predlagal obtoženec. Protispisne so sicer pritožbene trditve, da je bilo sodišče prve stopnje seznanjeno z natančno vsebino odločb ZZZS glede obtoženčevega bolniškega staleža in tudi z natančno vsebino mnenja izvedenca, saj iz podatkov spisa to ne izhaja (mnenje dr. E. E.je pridobilo šele pritožbeno sodišče) - gotovo pa je bilo prvo sodišče opozorjeno, da se je (očitno) razumen dvom v obtoženčevo razpravno sposobnost pojavil v istočasno potekajočem kazenskem postopku, vendar se na to ni odzvalo.

16.Glede na navedbe v pojasnilih k predložitvenemu poročilu je sodišče prve stopnje štelo, da domneva obtoženčeve razpravne sposobnosti ni bila izpodbita oziroma da se v obstoj procesne sposobnosti (na naroku 10. 10. 2024) ni vzpostavil resen dvom, izvirajoč iz obtoženčevega duševnega stanja. Okoliščin, ki jih je obtoženec sporočal prvemu sodišču (v resda nepodprtih elektronskih sporočilih), sodišče ni preverilo niti ob in po tem, ko je bilo s strani državnega tožilstva dne 26. 8. 2024, posredno pa od oškodovanke B. B. s sporočilom z dne 22. 8. 2024 vendarle seznanjeno, da je bil v zadevi III K 6377/2022 pred Okrajnim sodiščem v Mariboru ter z namenom ugotavljanja obtoženčeve razpravne (ne)sposobnosti postavljen izvedenec psihiatrične stroke. Na procesno sposobnost obtoženca pazi sodišče po uradni dolžnosti, zato je v tem pogledu nerelevantno, če je državno tožilstvo umaknilo dokazni predlog po pridobitvi mnenja izvedenca dr. E. E. ali po angažiranju drugega izvedenca, kakor tudi, če tega ni predlagal obtoženec. Protispisne so sicer pritožbene trditve, da je bilo sodišče prve stopnje seznanjeno z natančno vsebino odločb ZZZS glede obtoženčevega bolniškega staleža in tudi z natančno vsebino mnenja izvedenca, saj iz podatkov spisa to ne izhaja (mnenje dr. E. E.je pridobilo šele pritožbeno sodišče) - gotovo pa je bilo prvo sodišče opozorjeno, da se je (očitno) razumen dvom v obtoženčevo razpravno sposobnost pojavil v istočasno potekajočem kazenskem postopku, vendar se na to ni odzvalo.

17.Zmotno in nenavadno je stališče državnega tožilstva v izjavi z dne 20. 3. 2025, tj. da se psihiatrično izvedensko mnenje nanaša na drugo kazensko zadevo. Zmotno zato, ker procesna (razpravna) sposobnost v določenem trenutku obstaja ali pa ne, tj. ne glede na to, za kateri kazenski postopek gre in pred katerim sodiščem. Nenavadno pa, ker je sama državna tožilka v dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje (najprej) predlagala pridobitev mnenja dr. E. E., v pritožbenem postopku pa je, kot kaže, stališče spremenila (venire contra factum proprium).

17.Zmotno in nenavadno je stališče državnega tožilstva v izjavi z dne 20. 3. 2025, tj. da se psihiatrično izvedensko mnenje nanaša na drugo kazensko zadevo. Zmotno zato, ker procesna (razpravna) sposobnost v določenem trenutku obstaja ali pa ne, tj. ne glede na to, za kateri kazenski postopek gre in pred katerim sodiščem. Nenavadno pa, ker je sama državna tožilka v dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje (najprej) predlagala pridobitev mnenja dr. E. E., v pritožbenem postopku pa je, kot kaže, stališče spremenila (venire contra factum proprium).

18.Za odločitev pritožbenega sodišča ni usodnega pomena niti okoliščina, da (zlasti) obtoženec šele v pritožbenem postopku izpostavlja ključno vsebino izvedenskega mnenja dr. E. E.. Po četrtem odstavku 369. člena ZKP sme pritožnik navajati nova dejstva in nove dokaze, višje sodišče pa se mora do teh dopustnih pritožbenih novot opredeliti. V tem pogledu vsebina mnenja psihiatrične stroke z dne 9. 9. 2024, ki ga je pritožbeno sodišče pridobilo na podlagi tretjega odstavka 377. člena ZKP, pritrjuje pritožbenim navedbam, da obtoženec ob izvedbi naroka za glavno obravnavo dne 10. 10. 2024 ni bil procesno (razpravno) sposoben, pri čemer ga na tej obravnavi ni zastopal niti zagovornik. Kot je razvidno iz mnenja izvedenca (list. št. 490 - 494), je imel obtoženec prav na dan 10. 10. 2024, ko je bil opravljen zadnji narok za glavno obravnavo, predviden kontrolni pregled pri psihiatru prim. G. G. na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana. Razbrati je, da se obtoženi od leta 2008 zdravi zaradi ponavljajoče se depresivne motnje, pri čemer so mu predpisani dokaj visoki odmerki psihotropnih zdravil, in sicer dva antidepresiva, en stabilizator razpoloženja, en antipsihotik ter en anksiolitik. Do poslabšanja oziroma do intenziviranja simptomatike depresivne motnje je prišlo nekje v juniju 2024, na kontrolnem pregledu dne 1. 8. 2024 mu je psihiater zvišal odmerek enega od antidepresivov, nakar je medikamentozna terapija ostala nespremenjena, bolniški stalež pa priporočen vsaj do kontrolnega pregleda, predvidenega za dne 10. 10. 2024. Kot bistveno je izvedenec dr. E. E. zaključil, da gre pri obtožencu zaradi aktualnega poslabšanja njegove kronične depresivne motnje za začasno nezmožnost sodelovanja v kazenskem postopku, tj. (največ) za nadaljnje tri mesece - do konca novembra 2024. Kot je razumeti, pa je tudi po tem obdobju zaradi verjetne večje psihične utrudljivosti ter težav s koncentracijo in vzdrževanjem pozornosti na mestu časovna omejitev aktivnega sodelovanja na narokih za glavno obravnavo (največ ena ura brez premora ali dve uri z vmesnim premorom).

18.Za odločitev pritožbenega sodišča ni usodnega pomena niti okoliščina, da (zlasti) obtoženec šele v pritožbenem postopku izpostavlja ključno vsebino izvedenskega mnenja dr. E. E.. Po četrtem odstavku 369. člena ZKP sme pritožnik navajati nova dejstva in nove dokaze, višje sodišče pa se mora do teh dopustnih pritožbenih novot opredeliti. V tem pogledu vsebina mnenja psihiatrične stroke z dne 9. 9. 2024, ki ga je pritožbeno sodišče pridobilo na podlagi tretjega odstavka 377. člena ZKP, pritrjuje pritožbenim navedbam, da obtoženec ob izvedbi naroka za glavno obravnavo dne 10. 10. 2024 ni bil procesno (razpravno) sposoben, pri čemer ga na tej obravnavi ni zastopal niti zagovornik. Kot je razvidno iz mnenja izvedenca (list. št. 490 - 494), je imel obtoženec prav na dan 10. 10. 2024, ko je bil opravljen zadnji narok za glavno obravnavo, predviden kontrolni pregled pri psihiatru prim. G. G. na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana. Razbrati je, da se obtoženi od leta 2008 zdravi zaradi ponavljajoče se depresivne motnje, pri čemer so mu predpisani dokaj visoki odmerki psihotropnih zdravil, in sicer dva antidepresiva, en stabilizator razpoloženja, en antipsihotik ter en anksiolitik. Do poslabšanja oziroma do intenziviranja simptomatike depresivne motnje je prišlo nekje v juniju 2024, na kontrolnem pregledu dne 1. 8. 2024 mu je psihiater zvišal odmerek enega od antidepresivov, nakar je medikamentozna terapija ostala nespremenjena, bolniški stalež pa priporočen vsaj do kontrolnega pregleda, predvidenega za dne 10. 10. 2024. Kot bistveno je izvedenec dr. E. E. zaključil, da gre pri obtožencu zaradi aktualnega poslabšanja njegove kronične depresivne motnje za začasno nezmožnost sodelovanja v kazenskem postopku, tj. (največ) za nadaljnje tri mesece - do konca novembra 2024. Kot je razumeti, pa je tudi po tem obdobju zaradi verjetne večje psihične utrudljivosti ter težav s koncentracijo in vzdrževanjem pozornosti na mestu časovna omejitev aktivnega sodelovanja na narokih za glavno obravnavo (največ ena ura brez premora ali dve uri z vmesnim premorom).

19.Višje sodišče nima nobenih razlogov za dvom v strokovnost in verodostojnost izvedenskega mnenja psihiatrične stroke, ki je bilo resda izdelano za potrebe drugega kazenskega postopka, vendarle pa z zadostno stopnjo jasnosti ter tehtno argumentacijo sporoča, da je bil obtoženi (začasno) procesno oziroma razpravno nesposoben tudi na dan 10. 10. 2024, ko je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi opravilo zadnji narok za glavno obravnavo. V tej posledici procesnemu dejstvu, da obtoženec na tem naroku ni podal pripomb na izpovedbe zaslišanih prič, ni mogoče pripisati njegovi (postopkovno veljavni) odločitvi. Enako velja za odsotnost ugovora zoper posredno branje listin v spisu po drugem odstavku 339. člena ZKP, navsezadnje pa tudi za odsotnost podajanja (morebitnih) dokaznih predlogov, kot izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi. Na ta način je prvo sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP, ki je gotovo vplivala na zakonitost sodbe, saj obtoženec ni bil zmožen učinkovite participacije v postopku, lahko pa bi vplivala tudi na njeno pravilnost. Ugotovljena bistvena postopkovna kršitev ne more imeti drugačne posledice, kot je razveljavitev izpodbijane sodbe.

19.Višje sodišče nima nobenih razlogov za dvom v strokovnost in verodostojnost izvedenskega mnenja psihiatrične stroke, ki je bilo resda izdelano za potrebe drugega kazenskega postopka, vendarle pa z zadostno stopnjo jasnosti ter tehtno argumentacijo sporoča, da je bil obtoženi (začasno) procesno oziroma razpravno nesposoben tudi na dan 10. 10. 2024, ko je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi opravilo zadnji narok za glavno obravnavo. V tej posledici procesnemu dejstvu, da obtoženec na tem naroku ni podal pripomb na izpovedbe zaslišanih prič, ni mogoče pripisati njegovi (postopkovno veljavni) odločitvi. Enako velja za odsotnost ugovora zoper posredno branje listin v spisu po drugem odstavku 339. člena ZKP, navsezadnje pa tudi za odsotnost podajanja (morebitnih) dokaznih predlogov, kot izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi. Na ta način je prvo sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP, ki je gotovo vplivala na zakonitost sodbe, saj obtoženec ni bil zmožen učinkovite participacije v postopku, lahko pa bi vplivala tudi na njeno pravilnost. Ugotovljena bistvena postopkovna kršitev ne more imeti drugačne posledice, kot je razveljavitev izpodbijane sodbe.

20.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 392. člena ZKP utemeljenima pritožbama ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v katerem bo treba odpraviti dognano bistveno procesno kršitev ter zagotoviti dosledno uresničevanje pravic obtoženca iz 21., 22. in 29. člena Ustave. Do pritožbenih navedb, ki so glede na naravo dane odločbe postale brezpredmetne, se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo. V novem sojenju bo sodišče prve stopnje pozorno na obstoj (resnega) dvoma, ali se zaradi svojega duševnega stanja obtoženec lahko udeležuje kazenskega postopka, in na vprašanje, ali je sodelovanje procesno sposobnega obtoženca morda uresničljivo z omejitvami, na katere je nakazal že izvedenec dr. E. E., vse ter po potrebi z ustrezno uporabo določil 265. člena ZKP. Šele ob tem, ko bo sodišče obtožencu zagotovilo procesno subjektiviteto, bo v ponovljenem dokaznem postopku vnovič presodilo, ali so mu očitana kazniva dejanja dokazana ali ne, s čimer bo tlakovalo pot k postopkovno neoporečni končni odločbi, čeravno ob iminentno prežečem nastopu zastaranja kazenskega pregona.

20.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 392. člena ZKP utemeljenima pritožbama ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v katerem bo treba odpraviti dognano bistveno procesno kršitev ter zagotoviti dosledno uresničevanje pravic obtoženca iz 21., 22. in 29. člena Ustave. Do pritožbenih navedb, ki so glede na naravo dane odločbe postale brezpredmetne, se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo. V novem sojenju bo sodišče prve stopnje pozorno na obstoj (resnega) dvoma, ali se zaradi svojega duševnega stanja obtoženec lahko udeležuje kazenskega postopka, in na vprašanje, ali je sodelovanje procesno sposobnega obtoženca morda uresničljivo z omejitvami, na katere je nakazal že izvedenec dr. E. E., vse ter po potrebi z ustrezno uporabo določil 265. člena ZKP. Šele ob tem, ko bo sodišče obtožencu zagotovilo procesno subjektiviteto, bo v ponovljenem dokaznem postopku vnovič presodilo, ali so mu očitana kazniva dejanja dokazana ali ne, s čimer bo tlakovalo pot k postopkovno neoporečni končni odločbi, čeravno ob iminentno prežečem nastopu zastaranja kazenskega pregona.

-------------------------------

1 Odločba US RS U-I-6/08-12, Up-1198/05-11, Up-786/06-8 z dne 3. 7. 2008 ter nedavni sodbi VS RS I Ips 66402/2019 z dne 11. 4. 2024 in I Ips 35379/2019 z dne 23. 11. 2023. 2 V odgovorih na pritožbi državna tožilka navaja, da je tožilstvo dokazni predlog umaknilo, ker da obtoženčev "nastop ni odstopal od prejšnjih njegovih ravnanj oziroma izvajanj na predhodnih glavnih obravnavah" in ker "ni dajal videza oziroma vtisa 'opravilno' oziroma 'mentalno' nesposobne osebe za udeležbo na naroku". Pri tem pa gre, kot zapiše sama tožilka, za laično presojo, ki seveda ne more nadomestiti strokovno podprtega mnenja izvedenca psihiatrične stroke v kontekstu druge alineje prvega odstavka 265. člena ZKP. 3 Odločbe ESČP S. C. proti Združenemu kraljestvu z dne 15. 6. 2004, Liebreich proti Nemčiji z dne 8. 1. 2008, Timergalyev proti Rusiji z dne 14. 10. 2008, Grigoryevskikh proti Rusiji z dne 9. 4. 2009 in G. proti Franciji z dne 23. 5. 2012.

-------------------------------

Zveza:

1Odločba US RS U-I-6/08-12, Up-1198/05-11, Up-786/06-8 z dne 3. 7. 2008 ter nedavni sodbi VS RS I Ips 66402/2019 z dne 11. 4. 2024 in I Ips 35379/2019 z dne 23. 11. 2023.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

2V odgovorih na pritožbi državna tožilka navaja, da je tožilstvo dokazni predlog umaknilo, ker da obtoženčev "nastop ni odstopal od prejšnjih njegovih ravnanj oziroma izvajanj na predhodnih glavnih obravnavah" in ker "ni dajal videza oziroma vtisa 'opravilno' oziroma 'mentalno' nesposobne osebe za udeležbo na naroku". Pri tem pa gre, kot zapiše sama tožilka, za laično presojo, ki seveda ne more nadomestiti strokovno podprtega mnenja izvedenca psihiatrične stroke v kontekstu druge alineje prvega odstavka 265. člena ZKP.

Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 21, 22, 2a Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 265, 307, 307/3, 371, 371/2, 369, 369/4, 377, 377/3

3Odločbe ESČP S. C. proti Združenemu kraljestvu z dne 15. 6. 2004, Liebreich proti Nemčiji z dne 8. 1. 2008, Timergalyev proti Rusiji z dne 14. 10. 2008, Grigoryevskikh proti Rusiji z dne 9. 4. 2009 in G. proti Franciji z dne 23. 5. 2012.

Pridruženi dokumenti:*

Zveza:

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.