Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Potrdilo o pravnomočnosti in dokončnosti je pristojen izdati, razveljaviti ali spremeniti zgolj tisti organ, ki je izdal odločbo, katere pravnomočnost in izvršljivost se potrjujeta. Takšnega potrdila ni mogoče izpodbijati v postopku določitve uklonilnega zapora, temveč lahko stranka zahteva spremembo potrdila oziroma druge listine, organ pa mora v roku 15 dni izdati spremenjeno potrdilo oziroma drugo listino oziroma odločbo, s katero zavrne zahtevek za spremembo oziroma za novo potrdilo ali drugo listino.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru storilca zoper sklep o določitvi uklonilnega zapora ugodi in se sklep o določitvi uklonilnega zapora z dne 30. 1. 2014 razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo storilčev ugovor zoper sklep o določitvi uklonilnega zapora z dne 30. 1. 2013 in mu naložilo plačilo stroškov postopka - sodno takso, ki bo odmerjena naknadno s posebnim plačilnim nalogom.
2. Zoper tak sklep se pritožuje storilčev zagovornik zaradi kršitve postopkovnih pravil, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava (1., 2. in 3. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1). V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno in nepravilno zavrnilo storilčev ugovor s sklicevanjem na dejstvo, da je prekrškovni organ z vlogo z dne 25. 3. 2014 sodišče obvestil, da bi naj iz spisovne dokumentacije izhajalo, da je bila osebna vročitev odločbe o prekršku z dne 13. 11. 2013 opravljena dne 19. 11. 2013 na naslovu prebivališča storilca, kar naj bi izkazovala tudi podpisana vročilnica. Zagovornik poudarja, da podpis na vročilnici, ki naj bi izkazovala vročitev odločbe o prekršku storilcu dne 19. 11. 2013, ni storilčev, kar je mogoče preveriti že na prvi pogled s primerjavo podpisane sporne vročilnice in podpisom na odvetniškem pooblastilu. Predlaga, da se kot dokaz izvede postavitev izvedenca grafologa, ki bo ob primerjavi podpisa na vročilnici in odvetniškem pooblastilu lahko ugotovil, da storilec odločbe o prekršku z dne 13. 11. 2014 ni prejel in da osebna vročitev te odločbe o prekršku ni bila opravljena na način, kot to zahteva ZUP.
3. Pritožba je utemeljena.
4. V skladu s prvim odstavkom 202.b člena ZP-1 sodišče izda sklep o določitvi uklonilnega zapora po uradni dolžnosti ali na predlog okrajnega sodišča, ki je odločalo o prekršku na prvi stopnji, ali na predlog prekrškovnega organa, če izrečena globa v določenem roku ni bila plačana. Namen določitve uklonilnega zapora je prisiliti plačilno sposobnega storilca k plačilu deloma ali v celoti neplačane globe (prvi odstavek 19. člena ZP-1). Pred izdajo sklepa o določitvi uklonilnega zapora mora sodišče prve stopnje preizkusiti ali so izpolnjeni pogoji za določitev uklonilnega zapora, kar pomeni, da mora preveriti, ali je odločba o prekršku pravnomočna in izvršljiva in da ni podana katera izmed situacij iz drugega odstavka 19. člena ZP-1, ki določa, da se uklonilni zapor ne sme določiti, če je bil za prekršek izdan plačilni nalog, če neplačana globa ne presega 300 eurov ali če je bila globa izrečena mladoletnemu storilcu prekrška in da se uklonilni zapor ne sme določiti pred pravnomočnostjo sodbe oziroma odločbe o prekršku.
5. Zoper sklep o določitvi uklonilnega zapora je dopusten ugovor, ki mora v skladu s četrtim odstavkom 202.b člena ZP-1 vsebovati navedbo sklepa, dejstev, s katerimi se utemeljuje, dokaze za ta dejstva (npr. potrdilo o plačani globi, potrdilo o premoženjskem stanju, lastniških deležih na nepremičnem ali premičnem premoženju, zadnjo odločbo davčnega organa o odmeri dohodnine, potrdilo o številu vzdrževanih družinskih članov ali dokazila o zdravstvenem stanju ter o drugih osebnih okoliščinah na strani storilca, ki kažejo na to, da določitev uklonilnega zapora ne bi bila v skladu z njegovim namenom) in podpis vlagatelja. Vsekakor pa je mogoče ugovor zoper sklep o določitvi uklonilnega zapora utemeljevati tudi z navajanjem dejstev, ki kažejo na to, da niso bili izpolnjeni drugi pogoji za določitev uklonilnega zapora oziroma, da je podana katera izmed okoliščin iz drugega odstavka 19. člena ZP-1. 6. V predmetni zadevi je prekrškovni organ sodišču prve stopnje dne 16. 12. 2013 poslal predlog za določitev uklonilnega zapora zoper storilca, zaradi neplačila globe v znesku 800,00 EUR, ki je storilcu bila izrečena z odločbo o prekršku št. 71009-69/2013-4 z dne 13. 11. 2013, ki je postala pravnomočna 27. 11. 2013 in izvršljiva 13. 12. 2013. Sodišče prve stopnje je takšnemu predlogu ugodilo in 30. 1. 2013 izdalo sklep o določitvi uklonilnega zapora, storilčevi zagovorniki pa so zoper sklep o določitvi uklonilnega zapora vložili pravočasen ugovor, ki je obsegal tudi predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti odločbe o prekršku z dne 13. 11. 2013. Zagovorniki so ugovor utemeljevali z navedbami, da storilec odločbe prekrškovnega organa z dne 13. 11. 2013 nikoli ni prejel, da mu ni bila vročena in da tako ni mogla postati pravnomočna, saj ni prejel niti obvestila o prispeli pošiljki. Zagovorniki so tako sodišču predlagali, da sklep o določitvi uklonilnega zapora razveljavi ter postopek določitve uklonilnega zapora ustavi. V nadaljevanju pa so iz istih razlogov tj. zaradi nevročitve odločbe o prekršku z dne 13. 11. 2013 sodišču predlagali, da razveljavi potrdilo o pravnomočnosti te odločbe.
7. Sodišče prve stopnje je pri preizkusu vloge zagovornikov v skladu z drugim odstavkom 229. člena Sodnega reda prekrškovnemu organu dne 21. 3. 2014 poslalo dopis, s katerim je prekrškovnemu organu poslalo predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti odločbe o prekršku in prekrškovni organ pravilno pozvalo, da sodišče obvesti glede svoje odločitve o predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti. Klavzula o pravnomočnosti v skladu s petim odstavkom 225. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) predstavlja potrdilo, ki ga izda organ na zahtevo stranke ali organa v skladu z določili 180. člena tega zakona, dopusten pa je popravek pomote na potrdilu glede dokončnosti ali pravnomočnosti, vendar je potrdilo o pravnomočnosti in dokončnosti pristojen izdati, razveljaviti ali spremeniti zgolj tisti organ, ki je izdal odločbo, katere pravnomočnost in izvršljivost se potrjujeta. Takšnega potrdila ni mogoče izpodbijati v postopku določitve uklonilnega zapora, temveč lahko stranka, ki na podlagi dokazov, s katerimi razpolaga, zatrjuje, da potrdilo ali druga listina, izdana na podlagi 179. ali 180. člena ZUP, ni v skladu s podatki iz uradne evidence, zahteva spremembo potrdila oziroma druge listine, organ pa mora v roku 15 dni izdati spremenjeno potrdilo oziroma drugo listino oziroma odločbo, s katero zavrne zahtevek za spremembo oziroma za novo potrdilo ali drugo listino (četrti odstavek 180.a člena ZUP).
8. Sodišče prve stopnje je tako pravilno odstopilo predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti odločbe o prekršku v pristojno reševanje prekrškovnemu organu, ki pa o tem predlogu ni odločil s spremembo potrdila ali odločbo o zavrnitvi takšnega predloga, temveč je sodišču prve stopnje poslal zgolj dopis z dne 25. 3. 2013, v katerem je pojasnil, da je storilčev predlog glede na pravno in dejansko stanje zadeve neutemeljen in neupravičen, ter pojasnjeval, da je storilcu bila odločba o prekršku vročena osebno 19. 11. 2013, kar je potrdil s svojim podpisom na vročilnici, ki jo je prekrškovni organ poslal sodišču skupaj z omenjenim podpisom. V dopisu pa je prekrškovni organ tudi pojasnil, da sta storilec in njegov zagovornik dne 23. 12. 2013 vpogledala v spis predmetne prekrškovne zadeve in ob tej priliki nista problematizirala osebne vročitve odločbe o prekršku, ki izhaja iz priložene vročilnice. Sodišče prve stopnje je sledilo navedbam v dopisu in kljub temu, da prekrškovni organ ni odločil o predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti odločbe o prekršku, štelo storilčev ugovor za neutemeljen ter se pri tem oprlo na ugotovitve, da iz vročilnice, ki izkazujejo vročitev odločbe o prekršku z dne 13. 11. 2013 storilcu izhaja, da je storilec z lastnoročnim podpisom potrdil, da je 19. 11. 2013 prejel odločbo o prekršku in da mu torej ta odločba o prekršku ni bila vročena s fikcijo vročitve, kot je storilec navajal v ugovoru. S tem je sodišče prve stopnje presojalo pravilnost potrdila o pravnomočnosti odločbe o prekršku, česar pa glede na zgoraj pojasnjeno ne bi smelo storiti, saj je za odločanje o predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti odločbe pristojen le tisti organ, ki je takšno potrdilo izdal in lahko le-ta organ takšno potrdilo razveljavi ali ga spremeni. Sodišča in drugi organi, ki so pristojni za izvrševanje pravnomočnih odločb, vsebinske utemeljenosti ugovora, da odločba o prekršku ni pravnomočna, ni pristojno obravnavati (primerjaj s sodbo Upravnega sodišča RS, I U 1167/2012 z dne 27. 11. 2012). Prvostopenjsko sodišče bi tako moralo pred odločitvijo o ugovoru storilca zoper sklep o določitvi uklonilnega zapora počakati na odločitev prekrškovnega organa o predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti odločbe o prekršku, saj je storilčev zagovornik z navedbami v ugovoru vzpostavil dvom o pravilnosti potrdila o pravnomočnosti in odločbi o prekršku, ta dvom pa bi moral biti odpravljen z odločbo prekrškovnega organa v predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti, ki bi jo v skladu s četrtim odstavkom 180.a člena ZUP prekrškovni organ moral sprejeti. Pri tem pa je potrebno še dodati, da je tudi pritožbeno sodišče mnenja, da podpis na vročilnici pripeti k list. št. 16 spisa, ki naj bi izkazovala osebno vročitev odločbe o prekršku z dne 13. 11. 2013 storilcu, ni primerljiv s podpisom storilca na pooblastilu zagovorniku na list. št. 12, kar vzpostavlja (še večji) dvom o pravilnosti vročitve odločbe o prekršku storilcu, ki je naknadni vpogled storilca in njegovega zagovornika v spisovno gradivo pri prekrškovnem organu ne more sanirati.
9. Hkrati pa je pritožbeno sodišče ob preizkusu odločitve o zavrnitvi ugovora zoper sklep o določitvi uklonilnega zapora po uradni dolžnosti preizkusilo tudi ali so izpolnjene procesne predpostavke za izdajo sklepa o določitvi uklonilnega zapora in pri tem ugotovilo, da na odločbi o prekršku z dne 13. 11. 2013 ni na ustrezen način potrjena pravnomočnost in izvršljivost te odločbe o prekršku. V skladu z že prej omenjenim petim odstavkom 225. člena ZUP (ki ga je v hitrem postopku o prekršku potrebno uporabljati na podlagi 58. člena ZP-1, saj 225. člen ZUP sodi v XIII. poglavje ZUP, ki ureja odločbe), potrdilo o dokončnosti ali pravnomočnosti izda organ v skladu z določili 180. člena tega zakona, pri čemer pa mora upoštevati tudi Pravilnik o potrjevanju dokončnosti in pravnomočnosti upravnih aktov (Uradni list RS, št. 43/2005, 94/2007 – v nadaljevanju pravilnik). Ta določa, da se potrdilo izda v obliki samostojne listine, ali v obliki štampiljke, ki je določena s tem pravilnikom. Potrdilo v obliki samostojne listine se izda, če stranka to zahteva, če je nastopila le delna dokončnost in/ali pravnomočnost upravnega akta, če to izrecno zahteva drug organ, kot tudi če ni mogoče potrditi dokončnosti in/ali pravnomočnosti na samem upravnem aktu s potrdilom v obliki štampiljke. Potrdilo v obliki štampiljke pa mora v skladu s 5. členom pravilnika vsebovati navedbo upravnega organa, ki potrjuje nastop dokončnosti in/ali pravnomočnosti, navedbo konkretnega upravnega akta (številka, datum), datum nastopa dokončnosti in/ali pravnomočnosti, številko potrdila, podpis uradne osebe, ki potrdilo izdaja in žig upravnega organa. Oblika in vsebina štampiljke, s katero se potrjuje pravnomočnost in dokončnost upravnih aktov pa je določena v prilogi tega Pravilnika. Iz overjene fotokopije odločbe o prekršku z dne 13. 11. 2013 pod prilogo A 1 pa je razvidno, da je na prvi strani odtisnjena štampiljka, ki vsebuje podatke o tem, kdaj naj bi bila odločba vročena ter kdaj naj bi postala pravnomočna in izvršljiva, vendar ta štampiljka ne ustreza obliki štampiljke po zgoraj omenjenem Pravilniku, prav tako pa ne vsebuje žiga prekrškovnega organa in podpisa uradne osebe, ki je to potrdilo izdala. Tako bi sodišče prve stopnje moralo pred izdajo sklepa o določitvi uklonilnega zapora prekrškovni organ pozvati, da mu predloži ustrezno potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe o prekršku z dne 13. 11. 2013 preden je izdalo sklep o določitvi uklonilnega zapora.
10. Ker prvostopenjsko sodišče tega ni storilo, je pritožbeno sodišče v okviru obravnavane pritožbe zoper sklep o določitvi uklonilnega zapora sklep sodišča prve stopnje z dne 30. 1. 2014, pritožbi storilčevega zagovornika zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper sklep o določitvi uklonilnega zapora spremenilo tako, da je ugovoru zagovornika zoper sklep o določitvi uklonilnega zapora z dne 30. 1. 2014 ugodilo, sklep o določitvi uklonilnega zapora razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje, saj je glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenilo, da samo ne more izvesti dokaznega postopka (osmi odstavek 163. člena ZP-1).
11. V ponovljenem postopku bo tako moralo sodišče prve stopnje najprej predlog storilčevega zagovornika za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti odločbe o prekršku z dne 13. 11. 2013 odstopiti prekrškovnemu organu v pristojno odločanje, ki bo moral o tem izdati odločbo (ne pa zgolj pojasnila v obliki dopisa), zoper katero ima storilec ustrezno pravno varstvo, pri čemer s strani prekrškovnega organa ne bo smela izostati opredelitev do v pritožbi izpostavljene trditve, da na vročilnici, ki je pripeta k l. št. 16 ni storilčev podpis, ki pa tudi po oceni pritožbenega sodišča ni primerljiv s podpisom storilca na pooblastilu zagovornika (l. št. 12). Nepravilnosti pri vročanju ne more namreč sanirati niti naknaden vpogled storilca v spisovno gradivo (spis) prekrškovnega organa, ki se je po pojasnilu prekrškovnega organa opravil 23. 12. 2013. Po pravnomočnosti odločbe prekrškovnega organa o predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti odločbe o prekršku z dne 13. 11. 2013 in pred morebitno ponovno izdajo sklepa o določitvi uklonilnega zapora, pa bo moralo od prekrškovnega organa tudi zahtevati predložitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe o prekršku v ustrezni obliki, česar doslej še ni storilo.