Jedro

Razlogi za razporeditev tožnice, upoštevajoč kadrovsko situacijo na Okrajnem sodišču v ... (ki bi sicer lahko predstavljali legitimen razlog za razporeditev po citiranem drugem odstavku 71. člena ZS, kot to izhaja tudi iz povzete odločbe Ustavnega sodišča RS), se izkažejo kot neprepričljivi, saj je bila razporejena ravno tista sodnica, za katero je prvostopenjski organ ugotavljal ''odklonska ravnanja''. Navedeno tako kaže, da gre dejansko za disciplinsko sankcioniranje tožnice (za katerega prvostopenjski organ nedvomno ni pristojen) in ne za reševanje kadrovske situacije na eni od organizacijskih enot Okrožnega sodišča v ... z razporeditvijo enega izmed sodnikov, ki opravlja sodniško funkcijo na Okrožnem sodišču v ...

Izrek

I.Tožbi se ugodi in se ugotovi, da sta sprememba razporeda, št. Su 1/2020 z dne 23. 10. 2020, Okrožnega sodišča v ..., in sprememba razporeda sodnikov, št. Su 2/2020 z dne 23. 10. 2020, Okrajnega sodišča v ..., v delu, ki se nanašata na tožečo stranko, nezakoniti.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1.Predsednik Okrožnega sodišča v ... (prvostopenjski organ) je izdal spremembo razporeda sodnikov Okrožnega sodišča v ... za leto 2020, št. Su 1/2020 z dne 23. 10. 2020 (LRD). V poglavju I. SODNIKI je za seznamom sodnikov dodal nov sedmi odstavek, ki se glasi: Sodnica mag. A. A., zaradi spremembe sazporeda sodnikov Okrajnega sodišča v ... za leto 2020 z dne 23. 10. 2020, ostaja razporejena na kazenski oddelek do rešitve zadev opr. št. III K 6764/2019, II Ks 40014/2016, II Ks 59093/2018 in II Ks 12614/2019 (1.); v poglavjih II. VPISNIKI IN RAZPOREDITEV NA VPISNIKE, III. NAČRT DELITVE ZADEV in IV. DRUGE DOLOČBE se briše sodnico mag. A. A., ostali sodniki se ustrezno preoštevilčijo (2.); v poglavju III. NAČRT DELITVE ZADEV, podpoglavje 2. Dodeljevanje neprednostnih zadev, v točki b.) se v tretji alineji drugega odstavka številka 110 spremeni v 130 (3.). V ostalem je ostal letni razpored sodnikov nespremenjen. Določena je bila še časovna uveljavitev spremembe (pet dni po objavi na sodni deski sodišča, razen pod točko 3., ki začne veljati z dnem 1. 11. 2020).

2.Prvostopenjski organ je izdal spremembo razporeda sodnikov Okrajnega sodišča v ... za leto 2020, št. Su 2/2020 z dne 23. 10. 2020 (LRD). V poglavju II. SODNIKI je na prvi seznam sodnikov dodal sodnico mag. A. A. pod zaporedno številko 7. (1.); v poglavju III. VPISNIKI, RAZPOREDITEV SODNIKOV NA VPISNIKE IN NAČRT DELITVE ZADEV: a.) v podpoglavju a) KAZENSKE ZADEVE: - v točki (1) je na konec seznama dodal sodnico mag. A. A., s seznama sodnikov pa brisal sodnika B. B., ostali sodniki se ustrezno preoštevilčijo; - v točki (2) je besedilo drugega stavka spremenil tako, da se glasi: Nadomeščata jo sodnica C. C. in sodnica mag. A. A., v razmerju 1:1; - v točki (3) je sodnika B. B. nadomestil s sodnico mag. A. A., v drugem stavku pa besedo ''ga'' nadomestil z besedo ''jo''; b) podpoglavje e) PREKRŠKOVNE ZADEVE: - v točki (1) je na seznam sodnikov dodal sodnico mag. A. A., pod zaporedno številko 3; - v točki (2) je besedilo spremenil tako, da se glasi: Prekrškovne zadeve se dodeljujejo sodnikom B. B., C. C. in mag. A. A., v razmerju 1:1:1. Sodniki se medsebojno nadomeščajo. V preostalem je ostal letni razpored sodnikov nespremenjen. Določena je bila še časovna uveljavitev spremembe (pet dni po objavi na sodni deski sodišča).

3.V obrazložitvi, št. Su 1/2020 z dne 29. 10. 2020, se je prvostopenjski organ uvodoma skliceval na šesti odstavek 71., 60. in 61. člen Zakona o sodiščih (ZS). Dejstveno podlago za spremembo razporedov dela so predstavljale: I. okoliščine, povezane z ravnanjem sodnice A. A. pred, med in po hišni preiskavi, ki so jo policisti Policijske postaje ... na podlagi odredbe Okrožnega sodišča v ..., IV Kpd 51392/2020 z dne 20. 9. 2020, zoper osumljena Č. Č. in D. D. zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) opravili na stanovanjskem objektu na naslovu ..., in glede katere je bil o neprimernem ravnanju sodnice uradno tudi obveščen, in II. okoliščine, povezane z zaostreno kadrovsko situacijo na Okrajnem sodišču v ..., zaradi skorajšnje upokojitve sodnika B. B., zaradi česar se bodo kadrovski potenciali na področju reševanja prekrškovnih zadev zmanjšali za 50 %, kar lahko privede do znatne ohromitve reševanja teh zadev z relativno kratkim zastaralnim rokom. Iz že navedenega obvestila Policijske postaje ..., spremljajočih in tudi naknadno pridobljenih izjav pooblaščenih uradnih oseb, ki so bile neposredno navzoče pri izvedbi hišne preiskave, izjav dveh državnih tožilk ter dveh preiskovalnih sodnic, se po mnenju prvostopenjskega organa nakazuje odklonsko ravnanje sodnice, ne zgolj v njenem privatnem, pač pa tudi v njenem službenem času in to v okviru njene sodniške funkcije, in sicer: - je nepooblaščeno poizvedovala o pridržanju točno določene fizične osebe, - se aktivno in nedovoljeno vpletala v izvedbo hišne preiskave, - pretila policistom in se sklicevala na poznanstvo z dežurno preiskovalno sodnico, - širila informacije, da naj hišna preiskava ne bi potekala zakonito. V nadaljevanju je konkretiziral zgornje ugotovitve. Tožnico je očitno vodil zaenkrat neznan, vendar očitno privatni interes, v katerega je vpletla še svoji tožilski in sodniški kolegici, skupek vseh ravnanj pa nujno povzroči sum in dvom, da postopanje Okrožnega sodišča v tem primeru ni bilo nepristransko, pač pa pogojeno z ravnanji tožnice. Dolžnost predsednika sodišča je, da z razpoložljivimi mehanizmi v okviru sodne uprave zagotovi varstvo ugleda sodstva ter zaupanja javnosti v sodno vejo oblasti, ki temelji tudi na moralni integriteti sodnika, od katerega se pričakujejo visoki standardi obnašanja. Omejitve sodnikovega ravnanja niso same sebi namen, temveč gre za varstvo javnega interesa, ki ga je vsak sodnik dolžan varovati v vseh situacijah, gre tudi za vprašanje medsebojnega zaupanja na delovnem mestu. S takim ravnanjem sta prizadeta učinkovitost in delo sodišča, ne gre tudi za prvo odklonsko ravnanje te sodnice. Ker sodnica sodniško funkcijo opravlja na kazenskem oddelku, ki je najbolj izpostavljeno, v okviru svojih sodniških zadolžitev pa ima tudi dostop do najobčutljivejših podatkov iz predkazenskega in kazenskega postopka, je treba poseči v letni razpored dela, kar predstavlja neinvazivni in nevtralen ukrep. Tega je terjala tudi opisana kadrovska situacija na Okrajnem sodišču v ... Poudaril je še, da je bila podlaga za sprejem odločitve sovpadanje sodničinih odklonskih ravnanj ter kadrovska situacija na Okrajnem sodišču v ... S tem sodničin ustavni in zakonski položaj ni okrnjen, saj bo obdržala svoj status, položaj, naziv in plačo. Ne gre za disciplinsko sankcijo, temveč za ukrep sodne uprave.

4.Personalni svet Višjega sodišča v ... (drugostopenjski organ) je s svojo odločbo zavrnil pritožbo tožnice zoper izpodbijani spremembi LRD.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

5.Tožnica je v tožbi uvodoma opozorila na kršitve pravil postopka. Drugostopenjski organ je njeno pritožbo poslal v izjavo predsedniku OZ ..., ki ni stranka v postopku, temveč je organ na prvi stopnji, v odgovoru je ta navajal nova dejstva in podajal nove dokaze, na katere se je drugostopenjski organ oprl. S tem odgovorom tožnica ni bila seznanjena, zato je bila kršena njena pravica do izjave in posledično do sodnega varstva. V nadaljevanju je povzela potek postopka, od izdaje ustne odredbe prvostopenjskega organa z dne 20. 10. 2020 do izdaje izpodbijanih sprememb LRD. Iz obrazložitve izhaja, da je po vsebini prvostopenjski organ tožnici izrekel disciplinsko sankcijo brez disciplinskega postopka, za katere izrek ni pristojen ne prvostopenjski organ, kot tudi ne drugostopenjski organ. S tem je posegel v tožničino neodvisnost (21. člen, 66. in 67. člen Zakona o sodniški službi - ZSS). Predsednik OZ tudi ni pristojen za premeščanje okrožnih sodnikov na okrajna sodišča.

6.V 60. členu ZS ni podlage, da predsednik sodišča zaradi ohranjanja videza nepristranskosti ali obstoja utemeljenega suma, da naj bi sodnik pri izvajanju sodniške funkcije storil kaznivo dejanje, z LRD sodnika umesti oziroma razporedi na drugo pravno področje ali okrajno sodišče, ki sodi pod pristojnost okrožnega sodišča. Opozorila je še na 71., 14., 36. člen ZS, 153., 154., 155. člen Sodnega reda (SR), 19. a, 21., 66., 67. in 68. člen ZSS. Iz naštetih zakonov in podzakonskega predpisa izhaja, da se sodnika izvoli, imenuje, razporedi, dodeli ali premesti vedno na podlagi individualnega pravnega akta, zoper katerega ima sodnik na voljo pravno sredstvo. 71. člen ZS dopušča spremembo LRD, ki pa se sme po 154. členu SR spremeniti po enakem postopku, kot velja za določitev LRD. LRD ni sredstvo za izvajanje ukrepov sodne uprave, ampak organizacijski predpis, s katerim se načrtuje in organizira delo na sodišču. V tem primeru sprememba LRD ni bila sprejeta po predpisanem postopku, ker gre za saniranje ustne odredbe z dne 20. 10. 2020. Tožnica je bila imenovana na mesto okrožne sodnice na OZ ..., kamor je tudi kandidirala (36. člen ZS). Če bi bilo mogoče z LRD razporediti okrožnega sodnika na okrajno sodišče, po volji in presoji predsednika sodišča brez sodnikovega soglasja oziroma ob neizpolnjevanju strogih zakonskih pogojev, bi se s tem poseglo v pridobljene pravice sodnika in v odločbo Sodnega sveta o izvolitvi oziroma imenovanju. Tožnica, ki je bila imenovana za okrožno sodnico na Okrožno sodišče v ..., je lahko na okrajno sodišče razporejena, dodeljena oziroma premeščena samo v primerih, ki jih določa zakon in na podlagi odločbe, zoper katero ima tožnica pravico do pritožbe. Na podlagi dokončnega akta o dodelitvi oziroma premestitvi se okrožnega sodnika razporedi na okrajno sodišče z LRD1. Po sodbi Vrhovnega sodišča, X Ips 1554/2006 z dne 18. 10. 2007, 36. člen ZS zagotavlja sodniku, da opravlja sodniško funkcijo na sodišču, na katerega je kandidiral, in na sodniškem mestu, na katerega je bil izvoljen, pri čemer je v tem primeru šlo za razporeditev na drug oddelek. To pomeni, da predsednik sodišča nima pravice posegati v odločbo Sodnega sveta o imenovanju, razen če so izpolnjeni pogoji iz 66. člena ZS. Tako tudi prej omenjena sodba Vrhovnega sodišča, to pa je podprto z načelom o nepremakljivosti sodnikov, kot to izhaja iz Mnenja št. 1 Posvetovalnega sveta evropskih sodnikov pri Svetu Evrope - CCJE (2001) o standardih neodvisnosti sodstva in nepremakljivosti sodnikov. To načelo zajema prepoved imenovanja ali razporeditve sodnika na drugo sodišče ali v drug kraj brez njegovega soglasja, razen v primeru reorganizacije sodišča ali ko gre za začasno razporeditev (dodelitev, premestitev, razporeditev), lahko tudi kot posledico disciplinske sankcije (točka 57). V tem primeru je prvostopenjski organ dvakrat posegel v tožničino neodvisnost: prvič z nezakonito ustno odredbo z dne 20. 10. 2020, drugič s spremembo LRD, s katero je bila tožnica umeščena na Okrajno sodišče v ... Nebistvene so pri tem sicer navedbe predsednika sodišča o nezakonitem ravnanju tožnice pred, med in po izvedbi hišne preiskave pri osumljenem D. D., vendar je prvostopenjski organ na ta način brez pooblastila vodil predkazenski postopek zoper tožnico, s tem, ko je zbiral obvestila od prič, preiskovalnih sodnic in tožilk, s katerimi ima tožnica reden, prijateljski odnos. Tako tudi Sodni svet v odločbi, št. 2/10-32. Če je prvostopenjski organ menil, da bi moral biti zaradi ravnanj tožnice zoper njo uveden disciplinski postopek, bi moral podati predlog disciplinskemu tožilcu, če za vložitev preiskovalnega predloga ne bi imel dokazov. Sicer pa v nobenem postopku tožničina krivda ni bila ugotovljena.

7.Tožnica je še poudarila, da je na kazenskem oddelku Okrožnega sodišča v ... nevzdržno stanje, saj ta že nekaj let ne dosega pričakovanih rezultatov dela in časovnih standardov, kar izhaja iz Letnega poročila za leto 2019. Sodniki rešujejo le zadeve, ki so priporne, ali tik pred zastaranjem, in kjer je predlagan izrek varnostnega ukrepa. Vse druge zadeve stojijo, kljub urgencam. Tudi če je prišlo do zmanjšanja števila sodnikov na Okrajnem sodišču v ..., je odločitev v nasprotju s 60. členom ZS in predstavlja kršitev po prvem odstavku 64. člena ZS. Tudi z vidika zakonite uporabe proračunskih sredstev je odločitev vsaj vprašljiva. Tožnica je zato predlagala, da sodišče izpodbijani spremembi LRD in izpodbijano odločbo v celoti odpravi oziroma razveljavi ter s sodbo odloči tako, da se v celoti ugodi pritožbi tožnice, da se LRD Okrožnega sodišča v ... in LRD Okrajnega sodišča v ..., oba z dne 23. 10. 2020, odpravita oziroma razveljavita in s tem odpravi kršitev prvostopenjskega organa, podredno, da sodišče odločbo drugostopenjskega organa odpravi in vrne organu v ponovno odločanje, v obeh primerih pa toženki naloži povrnitev njenih stroškov postopka.

8.Toženka je v odgovoru na tožbo navedla, da je LRD za leto 2020 prenehal veljati z dnem 31. 12. 2020, prvostopenjski organ pa je 15. 12. 2020 že objavil nov LRD za leto 2021. Ker tožnica zahteva odpravo oziroma razveljavitev spremembe LRD za leto 2020, katerega posledic ni več, je treba njeno tožbo zavreči na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Po mnenju toženke ne gre v vseh primerih razporeditve sodnika iz ZS in ZSS (66., 67. člen ZSS, 71. in 36. člen ZS) za upravno zadevo. ZS izdaje odločbe v primeru razporeditve sodnika, ki je posledica spremembe LR, ne predvideva, torej ne gre za odločanje o upravni zadevi na tej podlagi. Premestitev in dodelitev po 66. in 67. členu ZSS ter premestitev, ki je posledica disciplinske sankcije po 82. in 83. členu ZSS, pa ta pogoj izpolnjujejo. Slednje predstavlja poseg v sodnikovo pravico in v sodniško službo sodnika, zato so ti postopki urejeni na drugačen način in jih ni mogoče enačiti s postopki razporeditve, ki so posledica sprememb LRD. Če bi moral predsednik sodišča pred spremembo LRD izdati upravno odločbo, zoper katero bi bila na voljo pravna sredstva, bi institut LRD izgubil svoj namen2. ZS na nobenem mestu, niti v drugem in tretjem odstavku 36. člena ZS, ne zagotavlja pravice sodnika, da sodniško službo opravlja na določenem pravnem področju ali določenem oddelku sodišča in dopušča tudi razporeditev okrožnega sodnika na okrajno sodišče, glede na to, da predsednik okrožnega sodišča ureja poslovno kadrovsko situacijo v okviru svojega okrožja, Ta možnost je bila v zakon umeščena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah ZS (Uradni list RS, št. 33/2011, ZS-J). Zakonodajalec je s tem želel zagotoviti večjo mobilnost sodnikov, s čimer se zagotavlja večja učinkovitost poslovanja sodišč. Toženka nima zakonskega pooblastila, da v primeru vložene pritožbe vsebinsko presoja razloge, zaradi katerih je predsednik sodišča ocenil, da je sprememba LRD potrebna, saj je ta odgovoren za delovanje sodišča. Prav tako nima pooblastila, da presoja pravilnost odločitev predsednika sodišča, ki jih ta sprejme v obliki odredb, navodil, okrožnic, itd. Če tožnica meni, da kateri od sprejetih ukrepov predstavlja poseg v opravljanje njene sodniške službe ali v njeno sodniško neodvisnost, mora sprožiti ustrezne postopke pred Sodnim svetom RS (28. člen ZS). V zvezi z odgovorom na pritožbo prvostopenjskega organa pa je toženka ocenila, da dejstva v odgovoru na pritožbo niso vplivala na sprejeto odločitev. Predlagala je zavrženje, podredno zavrnitev tožbe.

9.V 1. pripravljalni vlogi je tožnica uvodoma vztrajala, da izpodbijana sprememba LRD še vedno velja, torej še vedno veljajo vse posledice, obveznosti in upravičenja sodnikov po njem. Prvostopenjski organ je določil Letni razpored za leto 2021, št. Su 1/2020 z dne 15. 12. 2020, s katerim je tožnico razporedil na Okrajno sodišče v ... za reševanje prekrškovnih zadev in je s takšno razporeditvijo sledil spremembi z dne 23. 10. 2020. V navedenem postopku je drugostopenjski organ pritožbi tožnice ugodil z odločbo, št. SuZ 5/2021 z dne 3. 3. 2020, in v delu, kjer je določena razporeditev tožnice na Okrajno sodišče v ..., razveljavil Letni razpored za leto 2021. Torej je drugostopenjski organ že ugotovil, da je premestitev oziroma razporeditev tožnice na Okrajno sodišče v ... nezakonita. Ta tožba je torej še vedno potrebna. Tožnica je na Sodni svet vložila predlog za zaščito sodniške neodvisnosti in odpravo kršitev, storjenih z ustnimi odredbami predsednika sodišča in posledično spremembo LRD. Sodni svet je v postopku, št. Su 385/2020, na 59. seji dne 4. 3. 2021, sprejel sklep, da ''je bilo z razporeditvijo tožnice na Okrajno sodišče …. in predodelitvijo njej dodeljenih spisov drugim sodnikom Okrožnega sodišča v … poseženo v njeno neodvisnost, zato predsedniku Okrožnega sodišča … predlaga, da navedene kršitve odpravi še pred odločitvijo sodišča o morebitnih pravnih sredstvih zoper LR oziroma pisne odredbe, izdane na tej podlagi''. Kot bistveno iz stališča Sodnega sveta izhaja, da je prvostopenjski organ tožnico razporedil na Okrajno sodišče v ... iz razloga kaznovanja oziroma sankcioniranja. Takšna ugotovitev ima vpliv na tožničino napredovanje po 28. členu ZSS in 8. členu Meril za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe. S spremembo LRD so bile tožnici kršene pravice do napredovanja, njena neodvisnost, nepristranskost, zanesljivost in pokončnost, njen ugled v strokovnih in akademskih krogih, vse to pa vpliva na njene ustavne pravice, dostojanstvo, zdravje, ugled. Navedla je še, da je drugostopenjski organ tudi v postopku pritožbe tožnice zoper LRD za leto 2021 posredoval njeno pritožbo prvostopenjskemu organu v odgovor, vendar je v tem primeru tožnici vročil odgovor v odgovor. Tožnica zato vztraja, da sodišče izpodbijani akt odpravi, oziroma podredno, da ugotovi, da je upravni akt, s katerim je bilo poseženo v njene pravice in pravne koristi, nezakonit.

10.Toženka je v prvi pripravljalni vlogi vztrajala, da je treba tožbo zavreči. Prerekala je ostale navedbe.

Razlogi in odločitev sodišča

K I. točki izreka:

11.Tožba je utemeljena.

12.V tem primeru gre za spor v zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo razporeditve tožnice iz kazenskega oddelka Okrožnega sodišča v ... na Okrajno sodišče v ... po 71. členu ZS.

13.Sodišče se bo najprej opredelilo do ugovorov toženke v zvezi z izpolnjevanjem procesnih predpostavk za vsebinsko obravnavo tožbe.

O predmetu presoje v tem upravnem sporu

14.Drugi odstavek 71. člena ZS določa, da predsednik okrožnega sodišča določi letni razpored sodnikov okrožnega in okrajnih sodišč, ki so organizacijske enote okrožnega sodišča.

15.Po šestem odstavku 71. člena ZS lahko zoper razporeditev v skladu s tem členom, drugim odstavkom 40. a člena ali prvim odstavkom 40. d člena razporejeni sodnik v treh dneh po objavi letnega razporeda na oglasni deski sodišča napove pritožbo predsedniku sodišča, ki določi letni razpored, ta pa mora v nadaljnjih treh dneh svojo odločitev obrazložiti. Sodnik lahko v osmih dneh od prejema obrazložitve vloži pritožbo, ki ne zadrži izvršitve3. O pritožbi odloči v 15 dneh personalni svet neposredno višjega sodišča, o pritožbi zoper razporeditev, ki jo določi predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, pa personalni svet vrhovnega sodišča.

16.Osmi odstavek 71. člena ZS določa še, da so spremembe letnega razporeda med letom dovoljene, če se pri sodišču izprazni ali zasede eno ali več sodniških mest, če jih narekujejo spremembe v pripadu zadev in v drugih primerih, ki jih določi zakon ali jih predvidi sodni red.

17.Spremembe iz prejšnjega odstavka ne morejo pričeti veljati prej kot v petih dneh po njihovi objavi. Spremembe se opravijo po enakem postopku kot sprejem (deveti odstavek 71. člena ZS).

18.Toženka ugovarja, da sprememba LRD ni upravna odločba, s katero bi se odločalo o individualni pravici sodnika, ampak organizacijski predpis, s katerim se načrtuje in organizira delo na sodišču. Pri tem se sklicuje (med drugim) na sodbo Vrhovnega sodišča RS, X Ips 46/2019.

19.Vrhovno sodišče RS se je v sodbi, X Ips 46/2019 z dne 18. 1. 2021

, v zvezi z razporeditvijo sodnika postavilo na naslednje stališče: ''<em>iz citiranih določb ZS (tj. 71. člena ZS - op. sod.) izhaja, da je sodnik razporejen že s sprejemom oziroma objavo LRD. Zato izdaja posebne odločbe o razporeditvi ni potrebna, niti za izdajo take odločbe ni podlage v ZD niti v drugem zakonu. To pomeni, da (okrajnega) sodnika razporedi na (okrožno) sodišče na podlagi LRD (in ne na podlagi odločbe o razporeditvi), sodnik pa ima zoper razporeditev z LRD po vnaprejšnji napovedi možnost nesuspenzivne (glej op. 1) pritožbe na personalni svet, kadar meni, da je bila razporeditev opravljena v nasprotju z zakonskimi pogoji. Šele po izčrpanju pravnih sredstev z vložitvijo pritožbe zoper LRD na personalni svet ima sodnik možnost vložiti tožbo v upravnem sporu. LRD je namreč akt sodne uprave, s katerim se odloča o sodnikovi pravici iz drugega odstavka 36. člena ZS oziroma o pogojih, pod katerimi se lahko v to pravico poseže, vključno z najdaljšim dovoljenim časovnim okvirom razporeditve</em>. .''

20.V tem primeru je s spremembo razporeda sodnikov Okrožnega sodišča v ..., št. Su 1/2020 z dne 23. 10. 2020, tožnica ostala razporejena na kazenski oddelek do rešitve zadev opr. št.: III K 6764/2019, II Ks 40014/2016, II Ks 59093/2018, in II Ks 12614/2019, v poglavjih ''II. VPISNIKI IN RAZPOREDITEV SODNIKOV NA VPISNIKE'', ''III. NAČRT DELITVE ZADEV'' in ''IV. DRUGE DOLOČBE'' se je tožnico izbrisalo. Določeno je še bilo, da začne ta sprememba veljati pet dni po objavi na sodni deski sodišča, razen pod točko 3., ki začne veljati 1. 11. 2020.

21.S spremembo razporeda sodnikov Okrajnega sodišča v ..., št. Su 2/2020 z dne 23. 10. 2020, pa se je v poglavju II. SODNIKI na prvi seznam sodnikov dodalo tožnico pod zaporedno številko 7, v poglavju III. VPISNIKI, RAZPOREDITEV SODNIKOV NA VPISNIKE in NAČRT DELITVE ZADEV je bila v a) podpoglavje A) KAZENSKE ZADEVE v točki (1) na konec seznama dodana tožnica, s seznama sodnikov se je brisalo sodnika B. B., v točki (2) se je besedilo drugega stavka spremenilo tako, da se glasi: Nadomeščata jo sodnica C. C. in tožnica, v razmerju 1:1, v točki (3) se je sodnika B. B. nadomestilo s tožnico, v b) poodpoglavju PREKRŠKOVNE ZADEVE, v točki (1) je bila na konec seznama dodana tožnica, v točki (2) se je besedilo spremenilo tako, da se glasi: Prekrškovne zadeve se dodeljujejo sodnikom B. B., C. C. in tožnici, v razmerju 1:1:1:; sodniki se medsebojno nadomeščajo. Določeno je tudi bilo, da začne ta sprememba veljati pet dni po objavi na sodni deski sodišča.

22.Obrazložitev teh sprememb z dne 29. 10. 2020, povzeto zgoraj, je prvostopenjski organ podal po napovedi pritožbe tožnice zoper navedeni spremembi.

23.Sodišče, upoštevajoč zgoraj povzeto stališče sodne prakse, sodi, da sta glede na drugi odstavek 36. člena ZS⁵ sprememba razporeda sodnikov Okrožnega sodišča v ..., št. Su 1/2020 z dne 23. 10. 2020, in sprememba razporeda sodnikov Okrajnega sodišča v ..., št. Su 2/2020 z dne 23. 10. 2020, z njuno obrazložitvijo z dne 29. 10. 2020, akta sodne uprave, s katerima je bilo poseženo v tožničine pravice in pravne koristi iz drugega odstavka 36. člena ZS in gre tako za akt(a) iz 2. člena ZUS-1⁶ .

24.Odločitev drugostopenjskega organa v tem primeru ni predmet izpodbijanja v upravnem sporu⁷ , saj s to odločbo drugostopenjski organ ni odločil o materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice, temveč je odločil le o neutemeljenosti pravnega sredstva - pritožbi tožnice zoper spremembi LRD. Sta pa z odločitvijo o pritožbi spremembi LRD pridobili lastnost dokončnosti, zaradi česar ju je mogoče izpodbijati v upravnem sporu (glej 2. člen ZUS-1).

25.Po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča se mora presoja nezakonitosti upravnega akta omejiti na navedbe v tožbi.⁸ Sodišče namreč na podlagi izrecne določbe prvega odstavka 40. člena ZUS-1 presoja upravni akt v mejah tožbenega predloga, ni pa vezano na tožbene razloge iz 27. člena ZUS-1. Tožnik je tisti, ki s tožbenimi navedbami postavlja okvir sodne presoje odločitve o njegovi pravici, obveznosti ali pravni koristi (drugi odstavek 2. člena ZUS-1), to je obseg želenega sodnega varstva in s tem tožbeni predlog. Tožbenega predloga ne opredeljuje le formalni predlog, kateri upravni akt oziroma njegov del naj se odpravi, temveč ga opredeljujejo tudi tožbene navedbe o tem, kateri vsebinski del izpodbijanega akta je sporen, torej o čem naj sodišče presoja⁹ . Upoštevajoč tožbene navedbe tožnica izpodbija spremembi LRD za leto 2020 z njuno obrazložitvijo. Procesna predpostavka, da se s tožbo izpodbija akt, ki se lahko izpodbija v tem upravnem sporu, je tako po presoji sodišča izpolnjena (arg. a contrario 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

<em>O izpolnjevanju ostalih procesnih predpostavk za vsebinsko obravnavo tožbe</em>

26.V odgovoru na tožbo je toženka opozorila, da je LRD za leto 2020 prenehal veljati z dnem 31. 12. 2020, 15. 12. 2020 pa je predsednik OZ LJ že objavil nov LRD za leto 2021. Glede na tožbeni predlog je po mnenju toženke podana podlaga za zavrženje tožbe na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1¹⁰ . Tožnica meni, da LRD za leto 2020 še vedno velja, ker ni bil odpravljen oziroma razveljavljen.

27.Sodišče se z zadnjim tožničinim naziranjem ne strinja. Kot izhaja iz 153. in 154. člena SR, je letni razpored sodnikov določen za določeno časovno obdobje - kot primarno: za naslednje koledarsko leto¹¹ . Letni razpored sodnikov se lahko tudi spremeni (med koledarskim letom, za katerega je sprejet), pod pogoji in po postopku iz tretjega ter četrtega odstavka 154. člena SR, za kar tudi gre v tem primeru. To pa ne pomeni, kot to razloguje tožnica, da velja naprej za obdobje, za katerega ni bil sprejet, v tem primeru torej še za leto 2021, ker ni bil odpravljen oziroma razveljavljen. Po presoji sodišča je že iz gramatikalne razlage prvega odstavka 154. člena SR namreč nedvoumno jasno, da LRD velja za obdobje, za katerega je sprejet, torej v tem primeru za leto 2020, kar velja tudi za njegove spremembe. Tudi te namreč veljajo le do konca leta 2020, saj so bile tudi sprejete za to leto, tj. leto 2020. Za prenehanje njegove veljavnosti tako ni potrebna posebna odprava LRD (tega tudi noben predpis ne predvideva), temveč mu veljavnost preneha z iztekom obdobja, za katerega je bil sprejet.

28.V zvezi z podanostjo pravnega interesa tožnice za tožbo sodišče najprej ugotavlja, da je tožnica v prvi pripravljalni vlogi postavila še podrejen tožbeni zahtevek in sicer je predlagala, da sodišče ugotovi, da je upravni akt, s katerim je bilo poseženo v tožničine pravice in pravne koristi, v izpodbijanem delu nezakonit. Postavila je torej ugotovitveni zahtevek po drugi alineji prvega odstavka 33. člena ZUS-1.

29.Ker je tožnica ugotovitveni zahtevek postavila nedvomno izven poteka prekluzivnega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu (30 dni od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek odločanja končan - 28. člen ZUS-1), sodišče najprej presoja, ali je ta zahtevek podan pravočasno.

30.Sodišče sodi, da sprememba tožbene zahteve, naj sodišče namesto odločitve v sporu polne jurisdikcije oziroma odprave izpodbijanega akta ugotovi njegovo nezakonitost, ne pomeni vložitve nove tožbe, v zvezi s katero bi sodišče lahko ugotavljalo njeno pravočasnost. Kot izhaja iz že ustaljene sodne prakse¹² , ne gre za novo tožbo, temveč le za tožničino dopolnitev opredelitve tožbene zahteve glede na učinek, ki ga želi doseči. Tožbeni predlog je sicer ena izmed sestavin tožbe, vendar njegova sprememba oziroma dopolnitev med postopkom še ne pomeni, da je vložena nova tožba. Kot tudi izhaja iz citirane sodne prakse, lahko tožnica ves čas do odločitve sodišča svojo tožbeno zahtevo spremeni in prilagodi morebitnim drugačnim okoliščinam, če s tem ne zahteva nekaj več od tistega, kar je v tožbi že zahtevala. Tako lahko spremeni (ali dopolni) svojo tožbeno zahtevo tudi z ugotovitveno tožbo, če bi zaradi spremenjenih okoliščin želela, da sodišče o tem odloči, saj to ne posega v pravno varovani položaj drugih strank upravnega spora.

31.Tožnica po presoji sodišča tudi izkazuje pravni interes za tožbo, kljub poteku veljavnosti LRD za leto 2020, kot to ugovarja toženka.

32.Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic, mora izkazati pravni interes, na njegov obstoj pa sodišče pazi po uradni dolžnosti (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Kot izhaja že iz navedene sodne prakse¹³ , je pravni interes za izpodbojno tožbo v nekaterih primerih lahko enak pravnemu interesu za ugotovitveno tožbo, ni pa nujno. Zato mora tožnik v vsakem primeru poleg postavitve ustreznega tožbenega zahtevka na ugotovitev nezakonitosti akta utemeljiti tudi pravni interes za tako ugotovitveno tožbo, če želi, da je o njej vsebinsko odločeno. Če pa je s strani tožnika v tožbi sicer postavljen tudi ugotovitveni zahtevek, vendar pa je obrazložen samo interes za izpodbojno tožbo, se obstoj tega interesa presoja v okviru navedb o pravnem interesu za izpodbojno tožbo.

33.Tožnica je po presoji sodišča že v tožbi (s katero je zahtevala meritorno odločitev oziroma podredno odpravo izpodbijanega akta) utemeljila svoj pravni interes, ko je navedla, da je z izpodbijanimi spremembami LRD prišlo do posega v njeno neodvisnost in nepristranskost, kar je konkretizirala z navedbami o odvzemu vseh njenih spisov z ustno odredbo z dne 20. 10. 2020 in s prepovedjo opravljanja njene sodniške funkcije na Okrožnem sodišču v ... ter s samo spremembo LRD, s katero je bila razporejena na Okrajno sodišče v ... brez ustrezne zakonske podlage in zaradi slabih odnosov s predsednikom Okrožnega sodišča v ...

34.V 1. pripravljalni vlogi tožnica še dodatno pojasnjuje, da imata spremembi LRD vpliv na njeno napredovanje po 28. členu ZSS¹⁴ in 8. členu Meril za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe¹⁵ , s čimer se sodišče tudi strinja, še zlasti glede na razloge, ki so privedli do teh sprememb (v pretežni meri gre namreč za razloge o t.i. odklonskem ravnanju tožnice).

35.Tožnica hkrati tudi uveljavlja poseg v njeno neodvisnost, nepristranskost, zanesljivost in pokončnost, poseg v njen ugled v strokovnih in akademskih krogih ter pri delu, ki ga opravlja poleg opravljanja sodniške funkcije (predavanja, pisanje strokovnih prispevkov, ipd.). Navedeno izkazuje tudi z odločitvijo Personalnega sveta o njeni pritožbi zoper LRD za leto 2021, s katero je ta razveljavil LRD za leto 2021 v delu, ki se nanaša na razporeditev tožnice na Okrajno sodišče v ..., ter s sprejemom sklepa Sodnega sveta, št. Su 285/2020 z dne 4. 3. 2021, s katerim je bilo ugotovljeno, da je predsednik Okrožnega sodišča v ... posegel v tožničino neodvisnost. Zadnje navedenih aktov sodišče sicer ne more upoštevati kot dokaz, saj sta bila izdana po izdaji izpodbijanih sprememb, sodišče pa odloča o zakonitosti izpodbijanega akta na dan njegove izdaje (6. člen ZUP). Vendar ne glede na to ocenjuje, da je tožnica izkazala svoj pravni interes tudi s tem zatrjevanjem.

36.Po presoji sodišča je tako tožnica v zadostni meri utemeljila svoj pravni interes (tudi) za ugotovitveno tožbo (od vložitve tožbe dalje), saj se ta do določene mere prekriva s pravnim interesom za izpodbojno tožbo. Pogoji za vsebinsko obravnave tožbe so tako podani (arg. a contrario 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Ali so bili razlogi, ki so privedli do njene razporeditve na Okrajno sodišče v ..., zakonsko utemeljeni, pa se bo sodišče opredelilo v nadaljevanju.

<em>O ustavnoskladni razlagi 71. člena ZS</em>

37.O ustavnoskladni razlagi 71. člena ZS se je izreklo Ustavno sodišče v svoji odločbi, št. U-I-82/21-17 z dne 24. 4. 2024. V tej odločbi je med drugim zapisalo, da iz načela delitve oblasti izhaja tudi načelo neodvisnosti sodne veje oblasti oziroma sodnikov, ki sodno oblast izvršujejo (125. člen Ustave v zvezi s 23. ter 22. členom Ustave), kar je temeljna predpostavka zagotavljanja varstva pravic oseb, ki so udeleženke v sodnih postopkih. Poleg individualne neodvisnosti sodnikov mora biti zagotovljena tudi neodvisnost sodstva kot celote, saj se posegi v neodvisnost sodstva kot celote nujno odrazijo v neodvisnosti posameznih sodnikov (18. - 22. točka obrazložitve). Kot poseben vidik sodniške neodvisnosti je (bila) v kontekstu obravnavane zadeve poudarjena tudi sodnikova neodstavljivost kot poseben vidik sodniške neodvisnosti in kot ta izhaja iz različnih mednarodnih dokumentov (25. točka). Iz v 25. točki navedenih aktov v zvezi s sodnikovo neodstavljivostjo izhajajo naslednje zaveze oziroma stališča (med drugim): - temeljni vidik načela sodniške neodvisnosti o trajnosti sodniške funkcije velja tudi za sodnikovo neodstavljivost, torej imenovanje ali dodelitev na drugo sodišče ali območje brez soglasja, - izjema (premestitev brez soglasja) velja samo v primeru zakonite reorganizacije sodišča ali začasne premestitve zaradi potreb sosednjega sodišča ali kot disciplinska sankcija, - pri premestitvi sodnika brez njegovega soglasja gre za zelo občutljiv institut z vidika sodniške neodvisnosti, zato mora sodnik imeti pritožbo pri neodvisnem organu, ki lahko preuči zakonitost premestitve (26. točka).

38.V zvezi z izpodbijano ureditvijo drugega odstavka 71. člena ZS pa je Ustavno sodišče navedlo, da predsednik okrožnega sodišča določi letni razpored sodnikov vseh sodišč znotraj istega okrožnega sodišča, zato ne gre za dodelitev na drugo sodišče, saj se razporeditev sodnikov izvede v okviru organizacijskih enot posameznega okrožnega sodišča (33. točka). Na podlagi drugega odstavka 71. člena ZS se lahko, upoštevajoč tretji odstavek 36. člena ZS, z letnim razporedom tudi okrožni sodniki razporedijo na okrajno sodišče, ki je organizacijska enota njihovega okrožnega sodišča. Ker so okrajna sodišča organizacijske enote okrožnega sodišča, to ne pomeni dodelitve sodnika na drugo sodišče. Pomeni pa razporeditev sodnika na nižji položaj. Razporeditev na nižji položaj sama po sebi nujno ne pomeni posega v sodnikovo neodstavljivost. Ustavno sodišče je zato še preverilo, ali obstajajo tudi druge okoliščine, ki kažejo na to, da razporeditev na nižji položaj posega v sodnikovo neodstavljivost in s tem v načelo neodvisnosti sodnikov iz 125. člena Ustave (35. točka). V zvezi s tem je po oceni Ustavnega sodišča pomembno, da okrožni sodnik, razporejen na sojenje na okrajnem sodišču, ohrani naziv in plačni položaj okrožnega sodnika. Sodi sicer v zadevah iz stvarne pristojnosti okrajnega sodišča, vendar gre za enako stopnjo odločanja. Ker ne gre niti za dodelitev nalog izven sodniške funkcije niti za spremembo ravni odločanja, okrožni sodnik pa ob manj zahtevnem delu ohrani tudi vse koristi položaja višjega sodniškega mesta, takšna razporeditev ne more pomeniti pomembnega negativnega vpliva na sodnikovo poklicno življenje in kariero. Pomembna upoštevna okoliščina je tudi ta, da je za razporeditev pristojen predsednik okrožnega sodišča, ki ga na ta položaj imenuje Sodni svet (36. točka). Takšna razporeditev ima po oceni Ustavnega sodišča tudi pomembne javne koristi, saj omogoča razporeditev sodnikov z drugih sodišč, ki so specializirani za isto področje, kar spodbuja večjo specializacijo posameznih sodnikov in s tem višjo kakovost sojenja. [….] Izpodbijana ureditev pa omogoča tudi vzpostavitev enakomerne obremenjenosti sodišč ter njihovo zahtevano zasedenost. Poslovanje sodišča namreč vodi predsednik sodišča, ki ima zato pomembno vlogo pri zagotavljanju kakovostnega in učinkovitega dela sodišča kot celote. Za zagotavljanje tekočega procesa dela mora imeti na razpolago ustrezne vzvode. Eden ključnih je tudi možnost razporejanja sodnikov. Na ta način lahko poskrbi za usklajeno kakovostno in ažurno delo vseh oddelkov sodišča in s tem sodišča kot celote (37. točka).

39.Glede na povzeta stališča Ustavnega sodišča RS tožnica tako nima prav, da je prvostopenjski organ že s samo razporeditvijo tožnice na Okrajno sodišče v ... (ki je - kar je nesporno - organizacijska enota Okrožnega sodišča v ..., kjer tožnica sicer opravlja sodniško funkcijo kot okrožna sodnica) kršil drugi odstavek 36. člena, prvi odstavek 60. člena (ta določa zadeve sodne uprave predsednika sodišča) ter določbe ZSS, ki urejajo premestitev in dodelitev sodnika (66. - 68. člena ZSS), saj mu 71. člen ZS to omogoča, seveda, ob izpolnjevanju zakonskih razlogov.

<em>O razlogih za razporeditev</em>

40.Sodišče se pa strinja s tožnico, da razlogi, kot izhajajo iz obrazložitve prvostopenjskih aktov, za njeno razporeditev na Okrajno sodišče v ... niso (bili) zakoniti.

41.Že iz zgoraj povzete obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča o ustavnosti ureditve drugega odstavka 71. člena ZS je jasno razvidno, kateri so zakonsko dopuščeni razlogi, ki utemeljujejo razporeditev sodnika na navedeni podlagi, tj. npr. vzpostavitev enakomerne obremenjenosti sodišč zaradi zagotavljanja kakovostnega in učinkovitega dela sodišča kot celote, višja kakovost sojenja, ipd. Takšni razlogi pa iz obrazložitve izpodbijanih sprememb LRD ne izhajajo.

42.Spremembi LRD je prvostopenjski organ namreč utemeljil s t.i. odklonskimi ravnanji tožnice: - da je nepooblaščeno poizvedovala o pridržanju točno določene fizične osebe, - se aktivno in nedovoljeno vpletala v izvedbo hišne preiskave, - je pretila policistom in se sklicevala na poznanstvo z dežurno preiskovalno sodnico in - je širila informacije, da naj hišna preiskava ne bi potekala zakonito. […] (str. 2 in 3 obrazložitve). To v nadaljevanju prvostopenjski organ obširno utemeljuje z opisom okoliščin, povezanih z ravnanjem tožnice pred, med in po hišni preiskavi, ki so jo policisti Policijske postaje ... na podlagi odredbe Okrožnega sodišča v ..., IV Kpd 51392/2020 z dne 29. 9. 2020, zoper osumljena Č. Č. in D. D. zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena KZ-1 opravili v stanovanjskem objektu na naslovu ..., in o tem obvestili tudi prvostopenjski organ. Z opisanim ravnanjem je po mnenju prvostopenjskega organa tožnica kršila 2. in 37. člen ZSS, prizadeti sta bili tudi učinkovitost in delo sodišča, pri čemer ne gre za prvo takšno odklonsko ravnanje tožnice, ker pa tožnica opravlja sodniško funkcijo na najbolj izpostavljenem oddelku in ima zato dostop tudi do najbolj občutljivih podatkov iz predkazenskega in kazenskega postopka, to terja kadrovsko ukrepanje s posegom v letni razpored dela (str. 4 obrazložitve).

43.V nadaljevanju prvostopenjski organ sicer še pojasnjuje, da je bila pri sprejemu odločitve upoštevana tudi trenutno nezavidljiva kadrovska situacija na Okrajnem sodišču v ..., ki je nujno terjala sodno-upravno intervencijo (upokojitev sodnika B. B. s 5. 1. 2021, kar pomeni za 50 % zmanjšan delež sodnikov, ki rešujejo prekrškovne zadeve, z opredelitvijo števila tovrstnih zadev, itd.), vendar pa ponovno zaključi, da ''je podlaga za sprejem odločitve, s katero je bilo ravno sodnici A. A. v pretežni meri omejeno delovanje na Okrožnem sodišču v ..., v delu pa je ohranila zadeve, v katerih je bila odločitev že sprejeta, in sicer eno K zadevo in tri Ks zadeve, sovpadanje odklonskih ravnanj ter kadrovska situacija na Okrajnem sodišču v ...'' (str. 5 obrazložitve). Tako se razlogi za razporeditev tožnice, upoštevajoč kadrovsko situacijo na Okrajnem sodišču v ... (ki bi sicer lahko predstavljali legitimen razlog za razporeditev po citiranem drugem odstavku 71. člena ZS, kot to izhaja tudi iz povzete odločbe Ustavnega sodišča RS), izkažejo kot neprepričljivi, saj je bila razporejena ravno tista sodnica, za katero je prvostopenjski organ ugotavljal ''odklonska ravnanja''. Navedeno tako kaže, da gre dejansko za disciplinsko sankcioniranje tožnice (za katerega prvostopenjski organ nedvomno ni pristojen¹⁶ ) in ne za reševanje kadrovske situacije na eni od organizacijskih enot Okrožnega sodišča v ... z razporeditvijo enega izmed sodnikov, ki opravlja sodniško funkcijo na Okrožnem sodišču v ...

44.Sodišče se ni spustilo v obravnavanje tožbenega ugovora o kršitvi pravice do izjave, ker se ta ugovor nanaša na postopek pred drugostopenjskim organom, ki pa - kot že povedano - ni predmet presoje v tem upravnem sporu.

45.Sodišče je zato glede na povedano tožbi na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ugodilo ter ugotovilo, da sta izpodbijani spremembi LRD, št. Su 1/2020 z dne 23. 10. 2020 in, št. Su 2/2020 z dne 23. 10. 2020, v delu, ki se nanašata na tožnico, nezakoniti (prvi odstavek 64. a člena ZUS-1).

46.Sodišče je o zadevi odločilo na nejavni seji, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in ugotoviti, da je izpodbijani akt nezakonit, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom (smiselno prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

47.Odločitev o ugoditvi stroškovnemu zahtevku tožnice temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji in je tožnico v tem postopku zastopala odvetnica, se ji priznajo stroški v višini 285 EUR, povečani za 22 % DDV, torej skupno 347,70 EUR.

-------------------------------

1Tako tudi sodba Delovnega in socialnega sodišča, I Pd 784/2018 z dne 17. 12. 2019;

2Sodbi, U 209/2006, X Ips 1554/2006;

3Po odločbi Ustavnega sodišča RS, št. U-I-82/21-17 z dne 24. 4. 2024, do odprave ugotovljene protiustavnosti v pritožbenih postopkih zoper letni razpored sodnikov ne smejo sodelovati predsedniki sodišč kot člani personalnih svetov, pritožba zoper razporeditev pa zadrži njeno izvršitev (4. točka izreka).

4Enako tudi Vrhovno sodišče v sodbi, X Ips 48/2019 z dne 18. 1. 2021;

5Po tej določbi sodnik opravlja sodniško funkcijo na sodišču, za katerega je kandidiral, in na sodniškem mestu, za katerega je bil izvoljen oziroma imenovan, če zakon ne določa drugače.

6V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika (prvi odstavek).

7Tako tudi Vrhovno sodišče RS v npr. sklepu, I Up 102/2014 z dne 3. 2. 2016;

8Pri tem sodišče še pripominja, da lahko stranski udeleženec po ustaljeni upravno sodni praksi v postopku varuje le svoje pravice in pravne koristi, ne more pa uspešno uveljavljati dejanskega interesa ali varovati javne koristi.

9Glej sklep Vrhovnega sodišča RS, I Up 83/2023 tč.10 in v op.4 navedene odločitve Vrhovnega sodišča;

10Sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist.

11Prvi odstavek 154. člena SR;

12Npr. sklepi Vrhovnega sodišča RS, I Up 45/2019 z dne 3. 7. 2019, I Up 139/2022 z dne 20. 4. 2022, I Up 159/2015 z dne 20. 1. 2016;

13Ibidem;

14V 28. členu ZSS so določeni kriteriji za izbiro in napredovanje sodnika in postopek ocenjevanja sodniškega dela, pri čemer se med drugim upoštevajo kriteriji: osebnostne lastnosti, pri čemer se upoštevajo zlasti odgovornost, zanesljivost in preudarnost (druga alineja);

15Podobno kot v 28. členu ZSS se pri ocenjevanju osebnostnih lastnosti sodnika upošteva zlasti njegovo odgovornost, zanesljivost in preudarnost, pri čemer (personalni svet - op. sod.) ugotavlja predvsem, ali sodnik ravna tako, da varuje neodvisnost, nepristranskost, zanesljivost in pokončnost ter ugled sodstva pri opravljanju sodniške službe in zunaj nje; do tega kriterija se personalni svet obrazloženo opredeli le v primeru, ko sodnikovo ravnanje negativno odstopa od ravnanja drugih sodnikov, nadalje se upošteva tudi drugo sodnikovo strokovno dejavnost, specialistični in podiplomski študij ter dosežen ugled v upravni stroki;

1644. člen in nadaljnji Zakona o Sodnem svetu;

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o sodiščih (1994) - ZS - člen 71, 71/2, 71/6

Zakon o sodniški službi (1994) - ZSS - člen 66-68

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.