Jedro

Ugovorna navedba, da je dolžnik v stečaju ne drži, saj takšen podatek ne izhaja iz sodnega registra. Prav tako je po podatkih sodnega registra vložnica ugovora še vedno zakonita zastopnica dolžnika.

Izrek

Ugovor se zavrne kot neutemeljen in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je štelo ugovor dolžnika za neobrazložen, zato ga je poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

V pravočasnem ugovoru je zakonita zastopnica dolžnika navedla, da ona ne živi več na naslovu Šumberška c. 44, da ne odgovarja za nastale dolgove dolžnika, ker je dolžnik v stečaju. Dejavnost dolžnika na istem naslovu nadaljuje njen bivši mož, katerega je potrebno bremeniti za nastale dolgove.

V odgovoru na ugovor je upnik navedel, da zoper dolžnika stečaj še ni bil uveden ter predlagal zavrnitev ugovora.

Ugovor ni utemeljen.

Ugovorna navedba, da je dolžnik v stečaju, ne drži. Po določbi 1. odst. 111. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) od dneva začetka stečajnega postopka ni mogoče dovoliti zoper dolžnika prisilne izvršbe za poplačilo terjatev, glede katerih obstaja izvršilni naslov ali verodostojna listina. Vendar po vpogledu v sodni register, ki je javna knjiga (1. odst. 7. člena zakona o sodnem registru - ZSR), sodišče druge stopnje ugotavlja, da pri dolžniku, vpisanem v sodni register pri Okrožnem sodišču v L... pod vložno številko ..., sklep o začetku stečaja, to je podatek, ki se v sodni register vpiše na podlagi 11. tč. 4. člena ZSR, ni vpisan.

Ostale ugovorne navedbe niso pravno upoštevni ugovorni razlogi zoper sklep o izvršbi (prim. 55. člen ZIZ). Navedba v ugovoru, da vložnica ugovora ni več zakonita zastopnica dolžnika tudi sicer ne drži, saj iz podatkov sodnega registra izhaja, da še vedno zastopa dolžnika. Iz ostalih ugovornih navedb, pa očitno izhaja, da vložnica ugovora ne ločuje odgovornosti dolžnika - družbe za svoje obveznosti (tako tudi za obveznost plačila terjatve iz izpodbijanega sklepa), za katere odgovarja družba z vsem svojim premoženjem (2. odst. 5. člena zakona o gospodarskih družbah - ZGD), od odgovornosti zakonitega zastopnika za vodenje poslov družbe (prim. 32. in 449. člen ZGD).

Dolžnikov ugovor ni obrazložen in s tem utemeljen, kot zahteva 2. odst. 53. člena ZIZ, zato je sodišče druge stopnje ugovor kot neutemeljen zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. tč. 380. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ).