Jedro

V upravnem sporu zaradi molka upravnega organa je pravni interes tožnika, da se odloči o njegovi zahtevi. Ker je tožena stranka med pritožbenim postopkom odločila o njegovi pritožbi, torej je izdala drugostopno upravno odločbo, pravni interes tožnika za tožbo v upravnem sporu zaradi molka organa ni več podan.

Izrek

Pritožba zoper sklep se v delu, ki se nanaša na zavrženje tožbe, zavrže, v delu, s katerim je bil zavrnjen predlog za oprostitev plačila sodnih taks, pa zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) tožnikovo tožbo zavrglo kot preuranjeno ter zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa se sodišče prve stopnje sklicuje na določilo 26. člena ZUS, ki določa, da sme stranka sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena, če organ druge stopnje v dveh mesecih ali pa v krajšem, z zakonom določenim rokom, ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh. Iz tožbi priložene urgence je razvidno, da je tožnik zahtevo za izdajo odločbe v nadaljnjih sedmih dneh (pri organu prve stopnje) vložil pred iztekom roka dveh mesecev za izdajo odločbe o pritožbi. Ker procesna predpostavka (po poteku roka za izdajo odločbe vloženi poziv toženi stranki k izdaji odločbe in s tem potek dodatnega sedemdnevnega roka za odločitev o pritožbi) ni bila izpolnjena, je sodišče prve stopnje tožbo kot preuranjeno zavrglo. Tožnik prejema redne mesečne prejemke iz naslova pokojnine, ki znašajo 199.779,00 SIT. Sodišče prve stopnje zato ni ugodilo predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, saj sredstva, s katerimi se se preživlja tožnik oziroma njegovi družinski člani, zaradi plačila sodnih taks ne bodo občutno zmanjšana.

Tožnik v pritožbi zanika, da je tožbo vložil prezgodaj. V pravnem pouku odločbe Davčnega urada L., Izpostava Š., z dne 10.4.2003 je določeno, da se pritožba odda na njihov naslov. Od pritožbe (dne 28.4.2003) do urgence (dne 9.7.2003) je preteklo dva meseca in deset dni, torej dva dni več kot določa 26. člen ZUS. Navaja še, da sodišče pri svoji odločitvi v zvezi z njegovim predlogom za oprostitev plačila sodnih taks ni upoštevalo, da je invalid ter da potrebuje stalno zdravljenje. Sodišče tudi ni pojasnilo, na podlago česa je sklepalo, da je 199.779,00 SIT mesečno dovolj za njegovo preživljanje ter za preživljanje njegovih družinskih članov.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

K delu izreka, ki se nanaša na zavrženje tožbe: Pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje po določbi 3. odstavka 343. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 16. člena ZUS ni dovoljena, če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo.

V obravnavanem primeru je tožnik vložil pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče odločilo o tožbi, vloženi po določbi 26. člena ZUS, to je o tožbi zaradi molka tožene stranke. V tožbi je zahteval, da sodišče toženi stranki naloži, da odloči o njegovi pritožbi zoper odločbo Davčnega urada L., Izpostava L.Š. z dne 10.4.2003. Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo kot preuranjeno. Iz dopisa tožene stranke z dne 25.1.2005, s katerim je pritožbenemu sodišču dne 3.2.2005 poslala upravne spise, izhaja, da je tožena stranka z odločbo z dne 24.1.2005, odločila o tožnikovi pritožbi zoper odločbo upravnega organa prve stopnje o vračilu preveč plačane dohodnine z dne 10.4.2003. Glede na navedeno tožnik nima več pravnega interesa za pritožbo. V upravnem sporu zaradi molka upravnega organa je pravni interes tožnika, da se odloči o njegovi zahtevi. V upravnem sporu je imel tožnik ob vložitvi tožbe še pravni interes, da sodišče toženi stranki naloži, da odloči o njegovi pritožbi zoper odločbo prvostopnega davčnega organa. Ker pa je tožena stranka med pritožbenim postopkom odločila o njegovi pritožbi, torej je izdala drugostopno upravno odločbo, pravni interes tožnika za tožbo v upravnem sporu zaradi molka organa ni več podan.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 352. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 16. člena ZUS zavrglo kot nedovoljeno.

K delu izreka, ki se nanaša na zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks: Sodišče lahko oprosti stranko plačila sodnih taks le izjemoma, in sicer le v primeru, če bi bila s plačilom teh občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Pogoje za taksno oprostitev sta v času odločanja prvostopnega sodišča urejala Zakon o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 48/90, 14/91,14/91, 38/96, 20/98, 35/98, 50/98, 70/00,29/01, 41/01, 93/01, ZST) v 13. členu ter Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in 96/02, ZPP) v 168. in 169. členu. Sodišče mora glede na določbo 5. odstavka 168. člena ZPP pri odločanju skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa mora upoštevati vrednost spornega predmeta, število oseb, ki jih stranka preživlja, in dohodke ter premoženje, ki ga imajo stranka in njeni družinski člani. Iz listin v sodnih spisih je razvidno, da tožnik prejema mesečne prejemke iz naslova pokojnine v znesku 199.779,00 SIT, s katerimi preživlja tudi svojo hčer T.O. Pritožbeno sodišče meni, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo. Ob upoštevanju tožnikovega dohodka (pokojnine) na eni ter njegove preživninske obveznosti na drugi strani, je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno sklepanje prvostopnega sodišča, da s plačilom sodnih taks ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja tožnik in njegovi družinski člani. Pritožbeno sodišče še dodaja, da tožnik dokazov o večjih stroških za zdravljenje, ki naj bi jih imel po pritožbenih zatrjevanjih, ni priložil ne predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ne pritožbi, zato sodišče teh nedokazanih trditev ni moglo upoštevati. Tožnik bi moral v skladu z določbo 2. odstavka 169. člena ZPP tudi morebitne druge dokaze, s katerimi izkazuje svoje premoženjsko stanje, priložiti predlogu za oprostitev plačila sodnih taks.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v skladu s 73. členom ZUS v zvezi z 68. členom ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.