Jedro

Od kdaj dalje se prizna pravica do dodatka za nego otroka je določeno v 96. členu ZSDP-1. V 96. členu je določeno, da se pravica do dodatka za nego otroka uveljavlja po rojstvu otroka in se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge.

Tožnica je vlogo za uveljavitev pravice do dodatka za nego otroka vložila 12. 6. 2015. Zato je tožena stranka pravico do dodatka za nego otroka utemeljeno priznala s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge, torej s 1. 7. 2015.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica krije sama stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 29. 9. 2015 in št. ... z dne 7. 7. 2015 ter da se tožnici prizna pravica do dodatka za nego otroka od 1. 3. 2000 do 31. 8. 2024. Nadalje je še odločilo, da tožnica sama trpi svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da sodišče ni upoštevalo dejstva, da je prava neuka stranka ter da ni vedela niti s strani strokovnih delavk CSD ni bila poučena, katere pravice ima, torej da kljub njihovemu negativnemu mnenju vseeno lahko vloži zahtevo priporočeno po pošti. Tožnica je namreč nastopala pred uradnim organom kot šibkejša in prava neuka stranka in ni vedela, da mnenje strokovnih delavk CSD ne predstavlja odločitve organa. Sodišče je tako spregledalo ključno dejstvo, da tožnica ne more napraviti procesnega dejanja, za katerega ne ve, da ji je na voljo. Upravni organ je namreč bistveno kršil določbe upravnega postopka, ko tožnice ni poučil o njenih pravicah in dolžnostih ter posledicah, ki sledijo iz opustitve procesnega dejanja. S tem pa je bilo nesorazmerno poseženo v ustavno varovano pravico do socialne varnosti. Uradna oseba mora stranki posredovati svoje videnje dejanskih in pravnih okoliščin zadeve, vendar mora stranki pojasniti, da pri tem ne gre že za odločitev organa, temveč samo za mnenje, ter da ima stranka kljub temu možnost svojo pravico uveljavljati. Ker upravni organ tega ni storil, temveč je tožnico namerno odvračal od vložitve vloge pred 12. 6. 2015, je nesorazmerno posegel v njeno ustavno varovano pravico do socialne varnosti ter bistveno kršil določbe upravnega postopka in napačno uporabil materialno pravo. Ker vsega tega tudi sodišče prve stopnje ni ugotovilo, je posledično napačno uporabilo materialno pravo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 29. 9. 2015, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo CSD št. ... z dne 7. 7. 2015. Z omenjeno odločbo je prvostopenjski organ odločil, da je tožnica upravičena do dodatka za nego otroka A.A. za čas od 1. 7. 2015 do 31. 8. 2024 ob pogoju, da so ga po 18 letu starši dolžni preživljati v skladu z določbami zakona, ki ureja družinska razmerja. Dodatek za nego znaša 200,00 EUR mesečno in se uskladi skladno z določbami Zakona o uveljavljanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: ZUTPG)2. 6. V zadevi je sporno, ali je tožnica upravičena do navedenega dodatka tudi za obdobje od 1. 3. 2000 pa do 30. 6. 2015. Od 1. 7. 2015 dalje do 31. 8. 2024 je tožnici ob pogoju določenem v izreku prvostopenjske odločbe dodatek že priznan.

7. Od kdaj dalje se prizna pravica do dodatka za nego otroka je določeno v 96. členu Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (v nadaljevanju: ZSDP-1)3. V 96. členu je določeno, da se pravica do dodatka za nego otroka uveljavlja po rojstvu otroka in se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge.

8. Iz dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, pa tudi iz listinske dokumentacije v upravnem spisu izhaja, da je tožnica vlogo za uveljavitev pravice do dodatka za nego otroka vložila 12. 6. 2015. V tem primeru pa je tudi po stališču pritožbenega sodišča tožena stranka pravico do dodatka za nego otroka utemeljeno priznala s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge, torej s 1. 7. 2015. 9. Tožnica pred navedenim datumom formalno vloge za priznanje tega dodatka pri prvostopenjskem organu (CSD) ni vložila. Pri tem niso odločilne pritožbene navedbe, da naj bi bila zavedena s strani strokovnih delavcev CSD. V obdobju, ko je tožnica pri CSD poizvedovala o možnostih pridobitve tako dodatka za nego otroka kot tudi dodatka za pomoč in postrežbo, je bila namreč praksa tožene stranke taka, da upravičencu istočasno ne pripada dodatek za nego otroka in dodatek za pomoč in postrežbo. Šele kasnejša sodna praksa (sodba Psp 92/2012 z dne 22. 3. 2012) je v bistvu pomenila spremembo dotedanje prakse tožene stranke, tako, da se ti dve pravici ne izključujeta. Nasveti strokovnih delavcev pa nikakor ne pomenijo, da stranka ne bi smela oz. mogla vložiti zahteve pri pristojnem organu in sicer skladno z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP)4. Sklicevanje na neukost v tem primeru tudi ne more biti uspešno, kajti gre za splošen predpis, ki ureja sam postopek in tudi postopanje strank. V 63. členu je tako med drugim določeno, na kakšen način je možno vložiti vlogo. Če organ (kot to zatrjuje tožnica) vloge ni hotel sprejeti, bi lahko tožnica vlogo pisno poslala po pošti, kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Ker tega ni storila, tako ni bilo nobene pravne podlage, da bi se ji pravica priznala že pred 1. 7. 2015. Stališče od kdaj naprej se uveljavlja in priznava dodatek za nego otroka je zavzelo tudi že Vrhovno sodišče RS v zadevi VIII Ips 181/2016 z dne 22. 11. 2016. Poudarjeno je, da se dodatek za nego uveljavlja in priznava le na podlagi vloge zainteresirane stranke (96. člen ZSDP-1).

10. S postopanjem tožene stranke tožnici niso bile kršene ustavne pravice, kot jih v pritožbi omenja tožnica. Tožnica je imela možnost uveljavljati pravico do dodatka za nego otroka že pred 12. 6. 2015. Ker vloge ni vložila, s tem torej tudi ni nobene pravne podlage, da se bi ji dodatek za nego otroka priznal za obdobje od 1. 3. 2000 pa do 30. 6. 2015. 11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

12. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da tožnica sama trpi svoje stroške pritožbe.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 114/2006 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 26/2014 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami.