Jedro

Čeprav se vodita postopka pri različnih sodiščih glede na sredstva in predmete izvršbe, gre za enoten izvršilni postopek. Kljub „tehnični“ ločitvi zadev je potrebno obe zadevi obravnavati kot celoto. Prisilna izterjava namreč teče med istima strankama za isto terjatev. Vodenje postopka za posamezno sredstvo izvršbe je bilo znotraj enotnega postopka prepuščeno različnima sodiščema zgolj zaradi zakonsko predpisane pristojnosti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišče prve stopnje se razveljavi ter se zadeva vrne v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je predlog upnika za nadaljevanje izvršbe z dodatnim sredstvom izvršbe, to je na nepremičnino dolžnika, zavrnilo. Odločitev je utemeljilo z obrazložitvijo, da je sodišče izvršbo na predmetne nepremičnine dolžnika ustavilo in pravnomočno zaključilo s sklepom In 86/2012 z dne 15. 3. 2014. Ker je izvršba pravnomočno ustavljena, novega izvršilnega sredstva ni mogoče predlagati.

2. Proti temu sklepu se pritožuje upnik. Izpostavlja, da ni prejel sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka VL 78410/2012, ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Gornji Radgoni, kot tudi ne sklepa Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni o odstopu predloga upnika z dne 24. 3. 2014 za nadaljevanje izvršbe s prodajo dolžnikovih nepremičnin, Okrajnemu sodišču v Ljutomeru. Trdi, da je izpodbijani sklep v celoti neutemeljen, saj je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje, pri tem pa ni navedlo določb materialnega prava, na katere je oprlo svojo odločitev. Pojasni, da drži ugotovitev sodišča, da je bila nepremičninska izvršba zoper dolžnika vodena pod In 86/2012 dne 17. 2. 2014 že pravnomočno ustavljena, saj je bila tretja dražba neuspešna. Upnik pa je po pravnomočnosti tega sklepa 24. 3. 2014 vložil nov predlog za nadaljevanje izvršbe s prodajo dolžnikovih nepremičnin v izvršilnem postopku VL 78410/2012, katerega vodi Okrajno sodišče v Gornji Radgoni in ki še ni bil ustavljen ter predlagal glede na že vpisano hipoteko v korist upnika na podlagi predhodne nepremičninske izvršbe In 86/2012, le izvršbo s prodajo nepremičnin in poplačilom iz zneska kupnine. Upnik je tako utemeljeno v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni VL 78410/2012 v skladu s 34. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) šele po pravnomočnem zaključku nepremičninske izvršbe naslovnega sodišča In 86/2012 vložil predlog za nadaljevanje izvršbe, in sicer dne 24. 3. 2014. Kot bistveno poudari, da predloga ni vložil v ustavljenem izvršilnem postopku In 86/2012, temveč v izvršilnem postopku VL 78410/2012, ki pa še ni ustavljen. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritrditi je sodišču prve stopnje, da po pravnomočno ustavljeni izvršbi ni mogoče dovoliti izvršbe za nadaljevanje izvršbe na novo sredstvo izvršbe oziroma predmet izvršbe. Po tretjem odstavku 34. člena ZIZ namreč lahko sodišče na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti le do konca izvršilnega postopka. Prav tako je pritrditi sodišču prve stopnje, da je bil izvršilni postopek In 86/2012, ki ga je vodilo prvostopenjsko sodišče med istimi strankami za izterjavo iste terjatve na nepremičninah dolžnika, za katere je upnik ponovno predlagal izvršbo s predlogom, katerega je sodišče z izpodbijanim sklepom zavrnilo, pravnomočno zaključen (15. 3. 2014) pred podajo predloga (24. 3. 2014). Vendar pa pritožba pravilno opozarja, da je sodišče spregledalo, da je bil izvršilni postopek VL 78410/2010, ki teče med istimi strankami za izterjavo iste terjatve na Okrajnem sodišču v Gornji Radgoni v času podaje predloga za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe, to je dne 24. 3. 2014, še v teku in ni bil ustavljen. Iz spisa VL 78410/2012 je namreč razvidno, da je Okrajno sodišče v Gornji Radgoni izvršbo ustavilo šele s sklepom VL 78410/2012 z dne 8. 10. 2014 to je po tem, ko je upnik podal predlog za nadaljevanje izvršbe na nepremičnine (24. 3. 2014).

5. Čeprav se vodita postopka pri različnih sodiščih glede na sredstva in predmete izvršbe, gre za enoten izvršilni postopek. Kljub „tehnični“ ločitvi zadev je potrebno obe zadevi obravnavati kot celoto. Prisilna izterjava namreč teče med istima strankama za isto terjatev. Vodenje postopka za posamezno sredstvo izvršbe je bilo znotraj enotnega postopka prepuščeno različnima sodiščema zgolj zaradi zakonsko predpisane pristojnosti. Zaradi navedenega je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je bil izvršilni postopek v času podaje predloga upnika končan.

6. Sodišče druge stopnje je zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in posledično zmotne uporabe materialnega prava izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ). V njem bo sodišče o predlogu znova odločilo. Pri tem bo moralo presoditi, ali predlog temelji na spremenjenih okoliščinah in zaradi tega predlog ni identičen predlogu, na podlagi katerega je tekla izvršba in je bil ustavljen postopek In 86/2012 oziroma ali je razlog, ki je povzročil ustavitev, ovira za novo izvršbo na isto nepremičnino.

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka upnika temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Po citiranem določilu sodišče v primeru, če razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo.