Jedro

Brezplačna pravna pomoč se lahko odobri za več zadev skupaj ob pogojih, določenih v 2. odstavku 27. člena; če organ za brezplačno pravno pomoč o združitvi ne izda formalnega sklepa, ne gre za bistveno kršitev pravil, če so za združitev izpolnjeni vsebinski pogoji.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) ugodilo tožnikovi tožbi, odpravilo odločbo z dne 28.2.2006 in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Z omenjeno odločbo je bila tožnikova prošnja za brezplačno pravno pomoč za I. tožbo na pristojnem sodišču za določitev novih stikov ter predlog za izdajo začasne odredbe o stikih s sinovoma R. in G. in II. za tožbo za znižanje preživnine za sina G. in R., zavrnjena.

Odločitev tožene stranke temelji na ugotovitvi, da zadeva, v zvezi s katero tožnik prosi za brezplačno pravno pomoč, ne zadosti vsebinskim kriterijem, določenim v 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP).

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe navaja, da je bilo z izpodbijanim upravnim aktom odločeno o dveh tožnikovih prošnjah za brezplačno pravno pomoč, ki se nanašata na dva povsem različna postopka. O združitvi obravnavanih zadev v en sam postopek ni bil izdan sklep po 130. členu ZUP, (seveda) po predhodni ugotovitvi, da za združitev sploh obstajajo zakonski pogoji. V zvezi z (ne)obstojem pravno relevantnih dejstev glede vsebinskega pogoja, navedenega v 2. alinei 8. člena ZBPP, tožniku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe (3. točka 3. odstavka 25. člena ZUS). Iz obrazložitve izpodbijanega upravnega akta pa tudi ni jasno, ali je tožena stranka štela, da tožnik ni poravnal zapadlih obveznosti iz naslova preživnine (za kar ni dokazov) ali pa temelji njena odločitev na ugotovitvi, da se razmere za tožnikovo obveznost plačevanja preživnine v ničemer niso spremenile glede na prejšnje obdobje. Nejasna obrazložitev izpodbijanega akta predstavlja kršitev 2. - 6. točke 1. odstavka 214. člena ZUP. Zaradi omenjenih kršitev procesne narave, sodišče ni presojalo zakonitosti tistega dela odločbe, ki se nanaša na prvo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (določitev novih stikov s predlogom za izdajo začasne odredbe).

Tožena stranka vlaga pritožbo zaradi bistvene kršitve pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je podlaga za združitev obeh zadev v en postopek v določbi 2. odstavka 27. člena ZBPP, saj gre za med seboj povezane zadeve. Odločitev pod točko II. ni oprla na pogoj iz 2. alinee 8. člena ZBPP, kot zmotno navaja sodišče prve stopnje, ampak na pogoj iz 24. člena omenjenega zakona; zato je sodišče, ki navaja drugače, bistveno kršilo pravila postopka v upravnem sporu (3. odstavek 72. člena ZUS v zvezi z 14. točko 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku). Pogoja iz omenjene zakonske določbe (2. alinee 8. člena ZBPP) sploh ni ugotavljala, ampak je le povzela vsebino odločbe. Dejstvo, da tožniku pred izdajo odločbe ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči, ne more vplivati na njeno zakonitost in pravilnost, saj se določbe ZUP uporabljajo le subsidiarno (2. odstavek 34. člena ZBPP). Iz določbe 1. odstavka 37. člena omenjenega zakona pa izhaja, da mora tožena stranka postopati hitro in ekonomično ter da je dokazno breme na strani prosilca, kar je potrjeno tudi s sodbo prakso. Sodišče prve stopnje ni presojalo njene odločitve v delu, ki se nanaša na dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z določitvijo novih stikov ter predlogom za izdajo začasne odredbe. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in tožbo zavrne, oziroma podrejeno, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Tožena stranka sicer utemeljeno navaja, da je imela podlago za združitev obeh zadev (določitev stikov s predlogom za izdajo začasne odredbe ter znižanja preživnine) v en postopek v določbi 2. odstavka 27. člena ZBPP. Po navedeni zakonski določbi lahko pristojni organ za BPP na predlog prosilca ali po lastni presoji odobri brezplačno pravno pomoč tudi za več zadev skupaj, če so te medsebojno povezane zaradi istega dejanskega stanja (npr. kazenska in civilna - odškodninska zadeva) ali ker je od rešitve več zadev odvisna rešitev celotnega spornega predmeta (npr. motenje posesti in prenehanje služnosti). Vendar pa tožena stranka obstoja navedenih zakonskih pogojev za sprejeto procesno odločitev ni navedla. Pritožbene navedbe, da gre za medsebojno zelo povezane zadeve, o katerih pravdno sodišče običajno odloča v enem samem postopku, kršitve določb postopka ne morejo odpraviti.

Pri združitvi zadev gre za procesno odločitev, ki praviloma (tudi v obravnavani zadevi) temelji na načelu ekonomičnosti in hitrosti postopka. Navedeni načeli (kot zavezujoči za organ za BPP pri odločanju o prošnji brezplačne pravne pomoči) določa tudi 1. odstavek 37. člena ZBPP. Po presoji pritožbenega sodišča zaradi procesne narave odločitve o združitvi zadev omenjena kršitev pravil postopka ni vplivala na pravilnost odločitve tožene stranke.

Tožena stranka utemeljeno ugovarja, da sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe navaja, da naj bi temeljila odločitev, da se prosilcu ne prizna brezplačna pravna pomoč za vložitev tožbe na znižanje preživnine za sinova G. in R., na neizpolnjevanju vsebinskega pogoja, določenega v 2. alinei 8. člena ZBPP, kar je v nasprotju z odločbo z dne 28.2.2006. Tožena stranka je namreč svojo odločitev o nepriznanju brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe na znižanje preživnine v izpodbijanem upravnem aktu izrecno utemeljila z neizpolnjevanjem vsebinskih pogojev, določenih v 24. členu ZBPP. Izrecno je navedla, da je prosilčevo prošnjo za BPP zavrnila, ker je presodila, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in jo zato ni razumno sprožati; poleg tega pa je štela, da je zadeva tudi očitno nerazumna, ker je očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (2. odstavek 24. člena ZBPP). Prosilec za brezplačno pravno pomoč se je v prošnji izrecno skliceval na odločbo z dne 2.2.2005 (z njo mu je bila odobrena izredna brezplačna pravna pomoč v postopku zaradi znižanja preživnine za sinova M. in L.P.), zato je tožena stranka v razlogih izpodbijanega akta, ko je zgolj povzela vsebino omenjene upravne odločbe, navedla tudi pogoj iz 8. člena ZBPP, saj jo k temu zavezuje določba 1. točke 1. odstavka 314. člena ZUP.

Ker odločitev tožene stranke ne temelji na določbi 2. alinee 1. odstavka 8. člena ZBPP, pač pa na 24. členu omenjenega zakona, je tudi po presoji pritožbenega sodišča o odločilnih dejstvih v izpodbijani sodbi sodišča prve stopnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini izpodbijanega upravnega akta in samim upravnim aktom. Gre za bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu (3. odstavek 72. člena ZUS v zvezi s 14. točko 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi 74. člena ZUS izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek. V novem postopku bo moralo sodišče odločiti o pravilnosti odločitve tožene stranke, s katero je bila zvrnjena prosilčeva prošnja za priznanje brezplačne pravne pomoči (tako glede prve kot glede druge prošnje) z vidika izpolnjevanja vsebinskega pogoja po določbah 24. člena ZBPP.