Jedro

Rok za izselitev v drugem odstavku 192. člena ZIZ ni določen. Je pa denimo v SZ-1 v sporih zaradi odpovedi najemne pogodbe določen rok za izpraznitev, ki ne sme biti krajši od 60 in ne daljši od 90 dni. Ni razlogov, da bi se ta razpon po analogiji intra legem (oz. argumentum a simili ad simile; sklepanje po podobnosti primerov) ne uporabil kot okvir primernega roka za izselitev tudi v primerih izpraznitve zaradi prisilne prodaje nepremičnine. Take roke je sodna praksa dejansko že sprejela (VSL sklep II Ip 1728/2016); bistveno je, da so primerni. Pritožnika ne ponudita razumnega in utemeljenega razloga, kakšen rok bi bil po njunem mnenju primernejši in zakaj. Drži, da postopek poteka že dlje časa in da sta lahko uporabnika navedene nepremičnine utemeljeno pričakovala njegov konec, katerega posledica je zanju izselitev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožnika sama krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nepremičnine z ID znaki parcela 001/1, 001/2, 002 in 003, v lasti A. d. o. o. in B. B., vsakega do 1/2, izročilo najboljšemu ponudniku C. C. (1.). Odločilo je še, da se po pravnomočnosti sklepa pri teh nepremičninah vknjiži lastninska pravica na ime slednjega, da se izbrišejo bremena - vknjižena brezplačna pravica užitka in prepoved obremenitve in odtujitve v korist D. D. (2.), in da so udeleženci postopka (s popravnim sklepom je popravilo, kdo to je - udeleženci, navedeni v izreku tega sklepa) dolžni v roku 60 dni po pravnomočnosti tega sklepa dolžni izprazniti navedene nepremičnine ter jih prazne oseb in stvari izročiti novemu lastniku (3. tč. in popravni sklep).

2. Zoper sklep se pritožujeta nasprotna udeleženca, predlagata njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v nov postopek pred sodišče prve stopnje, opredeljuje pa tudi pritožbene stroške. Navajata, da je njuna pooblaščenka 3 dni pred dražbo izvedela, da sta varščino položila dva interesenta, zato ni logično, da je bila prodajna cena enaka izklicni. Nadalje opozarjata, da E. E. ni več stranka oz. udeleženka tega postopka, zato se ji v sklepu ne morejo nalagati obveznosti (izpraznitve). Sklep se ne bi smel nanašati na prvega nasprotnega udeleženca, ker ni dolžnik, pač pa tretja oseba. Nadalje, izpraznitev se lahko naloži glede na zakonsko določilo in sodno prakso le iz stanovanjske hiše, ne pa tudi iz drugih delov nepremičnine. In končno, po mnenju pritožbe je rok za izpraznitev bistveno prekratek, saj naj se pritožnika ne bi imela kam izseliti, imela naj bi skromne dohodke in naj ne bi držalo, da sta si očitno že našla drugo prebivališče. Prav tako naj ne bi imela dostopa do dela nepremičnine, kjer so še stvari prvega nasprotnega udeleženca, saj jima prejšnja predlagateljica E. E. ni izročila ključev.

3. Na pritožbo je predlagateljica odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijani sklep je pravilen in zakonit. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe 192. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), konkretno njegov 192. čl., ki v 1. odst. določa: Po izdaji sklepa o domiku in po položitvi kupnine izda sodišče sklep, da se nepremičnina izroči kupcu in po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi vpiše nanj lastninska pravica na nepremičnini ter izbrišejo tiste pravice in bremena, za katere je to določeno s sklepom o domiku.

6. Sodišče je po opravljeni javni dražbi dne 6. 5. 2022 istega dne s sklepom o domiku nepremičnine domaknilo najboljšemu ponudniku B. B. Iz poročilo o poteku spletne javne dražbe izhaja, da je bila dražba uspešna, da je bila najugodnejša ponudba dana s strani B. B., in sicer v višini izklicne cene. Zakaj se za draženje ni odločil še kateri od zainteresiranih kupcev, če so slednji bili, ne more biti pomembno.

7. V sklepu sodišče tudi odloči, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja oziroma izprazniti poslovni prostor (2. odst. 192. čl. ZIZ). Na podlagi tako navedenega določila del izpodbijanega sklepa, ki nalaga izpraznitev in izročitev nepremičnin, ne pa hiše, stanovanja ali poslovnega prostora, ni napačen ali nezakonit in je ustrezna podlaga za morebitno izvršbo.

8. Rok za izselitev v 2. odst. 192. čl. ZIZ ni določen. Je pa denimo v Stanovanjskem zakonu (SZ-1) v sporih zaradi odpovedi najemne pogodbe določen rok za izpraznitev, ki ne sme biti krajši od 60 in ne daljši od 90 dni (4. odst. 112. čl. SZ-1). Ni razlogov, da bi se ta razpon po analogiji intra legem (oz. arg. a simili ad simile; sklepanje po podobnosti primerov) ne uporabil kot okvir primernega roka za izselitev tudi v primerih izpraznitve zaradi prisilne prodaje nepremičnine. Take roke je sodna praksa dejansko že sprejela (VSL sklep II Ip 1728/2016); bistveno je, da so primerni. Pritožnika ne ponudita razumnega in utemeljenega razloga, kakšen rok bi bil po njunem mnenju primernejši in zakaj. Drži, da postopek poteka že dlje časa in da sta lahko uporabnika navedene nepremičnine utemeljeno pričakovala njegov konec, katerega posledica je zanju izselitev.

9. Že v 1. tč. zgoraj je povzeto, da je sodišče prve stopnje s popravnim sklepom saniralo napako, na katero opozarja pritožba, in pravilno popravilo, da so udeleženci postopka, ki morajo predmetne nepremičnine izprazniti, osebe, ki so navedene v izreku tega (in izpodbijanega sklepa) (glej popravni sklep sodišča prve stopnje z dne 30. 8. 2022).

10. Glede očitka, da bi lahko bila izročitev in izpraznitev naložena le v breme dolžniku, je treba pritrditi predlagateljici, da gre za prodajo nepremičnine v nepravdnem postopku, v katerem se smiselno uporabljajo določbe ZIZ (110. čl. Zakona o nepravdnem postopku - ZNP). Smiselno pa v tem primeru je, da dobi v postopku prodaje stvari kupec in lastnik izročeno nepremičnino, prosto bremen, oseb in stvari.

11. Glede očitka, da naj pritožnika ne bi imela v posesti celotne nepremičnine, pa je po naravi stvari jasno, da lahko izročitev izvedeta glede na njuno dejansko posest, neposredno in posredno, ter da lahko in morata izvesti (le) dejanja, ki so v njuni moči in njuni pravni sferi.

12. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. čl. ZNP).

13. Ker pritožnika nista uspela, sama krijeta svoje pritožbene stroške (1. odst. 154. čl. ZPP in 165. čl. ZPP v zvezi z 37. čl. ZNP).