Jedro

Vknjižba pravice v vrstnem redu predznamovane pravice učinkuje od trenutka, od katerega je učinkovala predznamba, ki je bila s to vknjižbo opravičena, izpodbijani vpis (zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke), dovoljen proti imetniku vknjižene pravice, namreč učinkuje pod razveznim pogojem (2. odst. 54. čl. in 2. odst. 55. čl. ZZK-1)

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje ter se odreja izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se pri nepremičnini, vpisani v vl.št. 569 k.o. C., last dolžnice B. Z. do 1/8, opravi zaznamba izvršbe opr.št. In 2003/00156 Okrajnega sodišča v P. in vknjižba hipoteke za zavarovanje denarne terjatve v znesku 1.180.694,30 SIT, 1.245.228,00 SIT, 25.256,00 SIT, 5.000,00 SIT ter 26.259,00 SIT, vse z obrestmi, kot je to določno opredeljeno v izreku sklepa, in za nadaljne stroške postopka, v korist upnika A.. V obrazložitvi je pojasnilo, da je sklep v tem zemljiškoknjižnem postopku, začetem po uradni dolžnosti, izdalo na podlagi določb 127., 87. in 88. čl. Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Udeleženki sta se zoper sklep pritožili. Pojasnjujeta, da je udeleženka K.B. že dne 16.10.2003 vložila predlog za vpis predznambe lastninske pravice na podlagi darilne pogodbe z dne 15.10.2003. Sodišče je vneslo plombo za predznambo oziroma zavarovalo vrstni red vknjižbe lastninske pravice pod Dn št. 2775/2003. Pritožnica je svojo predznambo opravičila z vlogo z dne 07.11.2003, ki pa jo je sodišče vpisalo pod novo Dn št. 2926/03, pa o njej še ni odločilo. V času med vpisom predznambe do opravičbe predznambe pa je sodišče prejelo predlog upnika za vpis zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke in to vpisalo pod Dn št. 2807/03. Pritožnici menita, da je sodišče postopek kršilo in zmotno uporabilo materialno pravo, ko je dopustilo zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke kljub temu, da je pred izdajo izpodbijanega sklepa prejelo opravičbo predznambe za vpis lastninske pravice na ime pritožnice K.B.. Dodelilo je tej vlogi tudi novo Dn št. in s tem štelo, da je vrstni red vpisa lastninske pravice zavarovan šele z vknjižbo opravičbe predznambe pod Dn št. 2926/03 in ne že s predlogom pod Dn št. 2775/03. S tem je kršilo pravilo zemljiškoknjižnega postopka o vrstnem redu reševanja prejetih zemljiškoknjižnih predlogov in smisel instituta predznambe za vpis lastninske pravice postavilo na glavo. Po določbah 52. in 54. čl. ZZK-1 namreč predznamovana pravica učinkuje od vložitve predloga za predznambo in ne šele od dneva opravičbe predznambe. Sodišče prve stopnje po prejemu overjene listine, ki je podlaga za prenos lastninske pravice na B.K. z vrstnim redom Dn št. 2775/2003 ne more vpisati hipoteke upnika iz naslova terjatve zoper prejšnjega zemljiškoknjižnega lastnika, vloženo pod Dn št. 2807/2003. Najprej bi moralo zato odločiti o vpisu lastninske pravice na pritožnico. Pritožbeno sodišče naj zato sklep sodišča prve stopnje razveljavi in sodišču prve stopnje naloži, da o predlaganih vpisih odloči po vrstnem redu.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče v zemljiškoknjižnem postopku odloča o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem odloča o tem vpisu, če zakon za posamezne vrste vpisov ne določa drugače (147. čl. ZZK-1). O vpisih zemljiškoknjižno sodišče odloča po vrstnem redu, ki se določi po trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti (kot v konkretnem primeru - 10., 122. in 189. čl. ZZK-1). V skladu z načelom vrstnega reda je zemljiškoknjižno sodišče tudi postopalo, dovolilo predznambo pridobitve pravice na podlagi pravnega posla (vpis pod Dn št. 2775/2003, vloženo dne 16.10.2003) in zatem odločilo o naslednjem predlaganem vpisu, pod Dn št. 2807/2003 (zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteka). Glede na citirane zakonske določbe tudi zatrjevano dejstvo, da je udeleženka K.B. že pred odločitvijo predlagala vknjižbo pravice v vrstnem redu predznamovane pravice, ni ovira za odločanje o vpisu - zaznambi izvršbe in vknjižbi hipoteke. Šele zatem bo, glede na predlagani vpis pod Dn št. 2926/2003, lahko zemljiškoknjižno sodišče odločalo o vpisu - dovolitvi vknjižbe pravice v vrstnem redu predznamovane pravice. Ob tem pa bo, glede na določbo 1. odst. 55. čl. ZZK-1 (izjema iz 187. čl. ZZK-1) moralo upoštevati stanje vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, od katerega učinkuje predznamba te pravice. Če bo vknjižbo pravice v vrstnem redu predznamovane pravice dovolilo, bo vknjižba učinkovala od trenutka, od katerega je učinkovala predznamba, ki je bila s to vknjižbo opravičena, izpodbijani vpis (zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke), dovoljen proti imetniku vknjižene pravice, namreč učinkuje pod razveznim pogojem (2. odst. 54. čl. in 2. odst. 55. čl. ZZK-1). Procesne določbe ZZK-1 zato niso bile kršene ter je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj tudi uradoma upoštevanih postopkovnih kršitev ni zasledilo ter hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. tč. 3. odst. 161. čl. ZZK-1).