Jedro

Po tretjem in četrtem odstavku 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Ureditev pomeni ustavnoskladno omejitev postulacijske sposobnosti stranke v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice je že presodilo, da je dopustna ureditev, po kateri lahko pravno sredstvo vloži le odvetnik. To toliko bolj velja za revizijo, ki kot pravno sredstvo ni zagotovljeno z ustavo.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je na Vrhovno sodišče podal vlogo, ki jo je naslovil "Pritožba (v skladu s 127. členom Ustave RS) zoper sodbo v imenu ljudstva opr. št. II Cp 914/2023 Višjega sodišča v Ljubljani z dne 7. 7. 2023". Z navedeno sodbo je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo tožnikov zahtevek za plačilo 7.900 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Vrhovno sodišče je tožnika pozvalo, naj se opredeli, ali je njegovo vlogo treba obravnavati kot predlog za dopustitev revizije. Na to se je odzval s predlogom, naj Vrhovno sodišče odloči o vsebini pritožbe brez vsakršnih omejitev. Navaja, da je zahteva, da mora imeti predlagatelj predloga za dopustitev revizije opravljen pravniški državni izpit, nerazumna in v nasprotju s konvencijo in Ustavo.

3. Predlog ni dovoljen.

4. Pravni red ne predvideva rednega pravnega sredstva zoper vsebinsko odločanje pritožbenih sodišč. Zoper pravnomočne odločbe višjih sodišč so tako mogoča le izredna pravna sredstva. Izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka ter o njem odloča Vrhovno sodišče, je revizija. Revizijo se lahko vloži, če je bila prej dopuščena. Zakonsko predvidena vloga zoper pravnomočno odločbo pritožbenega sodišča je tako predlog za dopustitev revizije. To je tudi edino pravno sredstvo, ki ga lahko stranka vloži neposredno na Vrhovno sodišče.1

5. Tožnikovo vlogo je torej treba obravnavati po pravilih o revizijskem postopku kot predlog za dopustitev revizije. Po tretjem in četrtem odstavku 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Ureditev pomeni ustavnoskladno omejitev postulacijske sposobnosti stranke v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.2 Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice je že presodilo, da je dopustna ureditev, po kateri lahko pravno sredstvo vloži le odvetnik.3 To toliko bolj velja za revizijo, ki kot pravno sredstvo ni zagotovljeno z ustavo.4 Tožnik vlaga vlogo sam, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Njegov predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Tako tudi VSRS sklep II DoR 342/2022 z dne 5. 10. 2022. 2 Glej sklep Ustavnega sodišča RS U I 137/00 z dne 10. 7. 2003. 3 Sodba Evropskega sodišča za človekove pravice Gillow proti Združenemu kraljestvu z dne 24. 11. 1986, A 109, str. 27. 4 Odločba Ustavnega sodišča RS Up-719/06-14 z dne 14. 6. 2007, str. 3.