Jedro

Prekinitev registrskega postopka vpisa sklepa o izključitvi družbenice v sodni register ne vpliva na učinkovanje tega skupščinskega sklepa. Na prvi stopnji je predlagateljica sicer s tožbo izpodbijala omenjeni skupščinski sklep, vendar dokler pravdno sodišče pravnomočno ne odloči, da se skupščinski sklep razveljavi, sklep velja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišče prve stopnje.

Obrazložitev

Pristojnost Višjega sodišča v Kopru za sojenje v predmetnem pritožbenem postopku temelji na sklepu predsednika Vrhovnega sodišča, Su 72/2013-51 z dne 7.5.2013, ki je bil izdan na podlagi določbe 105. a člena Zakona o sodiščih.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se zavrne predlog predlagateljice, da se ji dovoli vpogled v določene poslovne knjige in spise nasprotnega udeleženca B. d.o.o. Poleg tega je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom tudi odločilo, da nosi vsak udeleženec svoje stroške postopka.

Zoper ta sklep se je po svojem pooblaščencu pravočasno pritožila predlagateljica, in sicer zaradi vseh pritožbenih razlogov, pri čemer je predlagala, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu ugodi, podrejeno pa, da se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi opozarja, da nasprotni udeleženec v postopku na prvi stopnji sploh ni postavil trditev, da je v družbeni pogodbi urejen institut izključitve družbenika. Sodišče prve stopnje bi moralo tudi upoštevati, da je bil prekinjen (do pravnomočne odločitve v pravdni zadevi) registrski postopek za vpis spornega skupščinskega sveta v sodni register. Sporni sklep je bil sprejet na skupščini družbe B. d.o.o. 22.6.2012, torej na skupščini, na kateri je bil tudi sprejet sklep, da se predlagateljici ne dovoli vpogled v poslovne knjige družbe B. d.o.o. Pritožnica ob tem poudarja, da je upravičena do vpogleda v poslovne knjige in spise nasprotne stranke že iz razloga, ker je vpogled v poslovne knjige in spise nasprotne stranke zahtevala (tako od poslovodstva nasprotne stranke kot tudi od družbenikov nasprotne stranke) še v času, preden je bil na skupščini nasprotne stranke sprejet sporni sklep. Šlo je za očitno zlorabo pravic preostalih družbenikov družbe B. d.o.o. Poleg tega predlagateljica v pritožbi opozarja na obširna dejstva, ki so se dogajala v zvezi s statusom članstva v družbi B. d.o.o. od nastanka te družbe naprej, zlasti v smeri, kako je bila predlagateljica izigrana ter postopoma izključena iz te družbe.

Nasprotni udeleženec je po svojem pooblaščencu podal odgovor na pritožbo predlagateljice in predlagal pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba predlagateljice ni utemeljena.

Družbena pogodba lahko določi, da sme družbenik iz družbe izstopiti ali da je lahko izključen iz družbe ter določi pogoje, postopek in posledice izstopa ali izključitve (prvi odstavek 501. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1). V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bila predlagateljica kot družbenica izključena iz družbe B. d.o.o., in sicer na podlagi sklepa, ki so ga sprejeli družbeniki te družbe z večino glasov vseh družbenikov na skupščini družbe dne 22.6.2012. V postopku na prvi stopnji je sama predlagateljica predložila v sodni spis izvod družbene pogodbe družbe B. d.o.o. (priloga A6), iz katerega je razvidno, da so v tej družbeni pogodbi v točkah od 9 do 14 natančno določeni pogoji, postopek in posledice izključitve družbenika iz te družbe. Zato tudi ni bila procesna dolžnost nasprotne udeleženke (zlasti, ker predlagateljica ni trdila in dokazovala, da v družbeni pogodbi pogoji, postopek in posledice izključitve niso bili predpisani), da postavi trditev v smeri, da je bil institut izključitve družbenika predpisan v družbeni pogodbi, kot to zmotno ocenjuje obravnavana pritožba. Sicer pa (glede na povedano, da je bil ta institut v družbeni pogodbi nasprotnega udeleženca urejen in določen) takšna kršitev, četudi bi bila podana (opustitev trditev), sama po sebi ne bi z ničemer vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje (prvi odstavek 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 52. členom ZGD-1 in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP).

Sklep o izključitvi predlagateljice kot družbenice iz družbe B. d.o.o. je bil torej sprejet in je začel veljati (zapisan je bil v zapisniku skupščine družbe B. d.o.o. z dne 22.6.2012, ki ga je podpisal predsedujoči skupščine - priloga B2). Dejstvo, da je predlagateljica napovedala izpodbijanje tega sklepa, samo po sebi ne pomeni, da sklep ni bil veljavno sprejet. Nasprotno stališče bi namreč pomenilo, da že napoved izpodbijanja zadrži učinkovanje skupščinskega sklepa, kar pa nikakor ne drži. Učinkovanje skupščinskega sklepa lahko zadrži začasna odredba sodišča, vendar pa predlagateljica v tej zvezi v postopku na prvi stopnji ni ničesar trdila in dokazovala, kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Prav tako ima sodišče prve stopnje prav, ko ugotavlja, da prekinitev registrskega postopka vpisa sklepa o izključitvi družbenice v sodni register ne vpliva na učinkovanje tega skupščinskega sklepa. V postopku na prvi stopnji je predlagateljica sicer navajala, da je sprožila tudi pravdo, v kateri s tožbo izpodbija omenjeni skupščinski sklep, vendar dokler pravdno sodišče pravnomočno ne odloči, da se skupščinski sklep razveljavi, sklep velja (398. člen ZGD-2 v zvezi s 522. členom ZGD-1).

Glede na funkcijo in namen je imetnik pravice do informacije in vpogleda v poslovne knjige v družbi z omejeno odgovornostjo lahko le tista oseba, ki ima status družbenika take družbe in samo dokler ima tak status. Z izključitvijo družbenika preneha namreč poslovni delež tega družbenika in vse s tem deležem povezane pravice in obveznosti (prvi odstavek 502. člena ZGD-1). Zakonsko določena in kogentna je posledica izključitve, in sicer prenehanje poslovnega deleža izključenega družbenika in vse s tem deležem povezane pravice in obveznosti.

Sodišče prve stopnje je torej glede na ugotovljena pravno pomembna dejstva pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni zagrešilo nobene bistvene postopkovne kršitve; niti take, na katero opozarja obravnavana pritožba, niti take, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo predlagateljice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 52. členom ZGD-1 in 37. členom ZN).