Jedro

Upoštevaje ugotovitev, da je bila pogodba, iz katere izvira terjatev, sklenjena med tožnikom (javnim podjetjem) in etažnimi lastniki, je pravilno stališče izpodbijane sodbe, da ima tožnik v primeru neplačila storitev terjatev do etažnega lastnika in ne do upravnika. Pravilen je argument sodbe, da upravnik na podlagi zakona – obstoj morebitnega drugačnega pogodbenega dogovora ni bil zatrjevan – skrbi le za porazdelitev in izterjavo obveznosti v razmerju do etažnih lastnikov (3. točka 50. člena SZ-1 in četrta alineja četrtega odstavka 118. člena SPZ) in je dolžan plačila, prejeta od etažnih lastnikov, prenesti na posameznega dobavitelja (71. člen SZ-1), ni pa s tem prenesena terjatev z etažnih lastnikov na upravnika. Z morebitnim plačilom upravniku se tako toženec ni razbremenil svoje obveznosti.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v III. točki izreka spremeni tako, da se glasi: "Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 208943/2013 z dne 20. 12. 2013 se v tretjem odstavku spremeni tako, da se znesek 74,00 EUR zniža na 45,00 EUR."

II. Sicer se pritožba zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, 1) da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 208493/2013 z dne 20. 12. 2013 ostane v prvem odstavku izreka v veljavi za znesek 282,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov (I. točka izreka), 2) da se v ostalem delu sklep o izvršbi v prvem odstavku izreka razveljavi za znesek 98,13 EUR z zahtevanimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka), 3) da v tretjem odstavku sklep o izvršbi ostane v veljavi (III. točka izreka) in 4) tožencu naložilo povrnitev tožnikovih stroškov pravdnega postopka (IV. točka izreka).

2. Toženec v pritožbi uveljavlja vse dovoljene pritožbene razloge in predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa naj jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Opozarja, da je bila sodba vročena le njemu, ne pa pooblaščencu, ki ga je zastopal v postopku. Tožniku je bilo priznanih 74 EUR izvršilnih stroškov, kar je 30 EUR več, kot je znašala sodna taksa, v sodbi pa ni razlogov za priznanje razlike.

V kasnejši pritožbi še trdi, da stališče sodbe o dolžnosti poravnavanja obveznosti tožniku ne more temeljiti na prvem odstavku 71. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), na katerega se sklicuje. Sodišče ni upoštevalo 118. člena SPZ, ki določa pristojnosti upravnika, med katerimi je tudi skrb za porazdelitev in izterjavo obveznosti. Poleg tega ga ni mogoče obremeniti na podlagi bremepisov, ki se nanašajo na porabo vode v sosednjem objektu, merjeno na drugem vodomeru. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in bodisi njeno spremembo bodisi vrnitev sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožnik ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Ker gre za spor majhne vrednosti, je sodbo sodišča prve stopnje dovoljeno izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodbe torej ni dovoljeno izpodbijati zaradi nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja niti zaradi bistvenih kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

6. Izpodbijani del sodbe, tj. odločitev o delu zahtevka, v katerem je tožnik uspel, se nanaša na plačilo stroškov za dobavljeno vodo v obdobju od junija 2012 do vključno oktobra 2012 ter od decembra 2012 do vključno aprila 2013. Ugotovljeno je, da toženec teh stroškov ni plačal. 7. Upoštevaje ugotovitev, da je bila pogodba, iz katere izvira terjatev, sklenjena med tožnikom in etažnimi lastniki, je pravilno stališče izpodbijane sodbe, da ima tožnik v primeru neplačila storitev terjatev do etažnega lastnika in ne do upravnika. Pravilen je argument sodbe, da upravnik na podlagi zakona – obstoj morebitnega drugačnega pogodbenega dogovora ni bil zatrjevan – skrbi le za porazdelitev in izterjavo obveznosti v razmerju do etažnih lastnikov (3. točka 50. člena SZ-1 in četrta alineja četrtega odstavka 118. člena SPZ) in je dolžan plačila, prejeta od etažnih lastnikov, prenesti na posameznega dobavitelja (71. člen SZ-1)(1), ni pa s tem prenesena terjatev z etažnih lastnikov na upravnika. Z morebitnim plačilom upravniku se tako toženec ni razbremenil svoje obveznosti.

8. S trditvijo, da je bilo zahtevku ugodeno na podlagi bremepisov o porabi vode, ki so se nanašali na drugo stavbo, pritožnik uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga sodbe v sporih majhne vrednosti ni dovoljeno izpodbijati.

9. Utemeljen pa je pritožbeni očitek v zvezi z odločitvijo o stroških izvršilnega postopka. Pritožba utemeljeno opozarja, da je upnik priglasil le strošek priprave izvršilnega predloga v višini 45,00 EUR, s sklepom o izvršbi pa so bili stroški odmerjeni na 74,00 EUR. Na čem temelji razlika med navedenima zneskoma, niti iz sodbe niti iz podatkov spisa ni razvidno.

10. Po navedenem in po preizkusu sodbe z vidika po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP) je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo, izpodbijano sodbo v III. točki izreka spremenilo tako, da jo je nadomestilo z besedilom, da se sklep o izvršbi, ki je predmet zahtevka, v tretjem odstavku spremeni tako, da se znesek 74,00 EUR nadomesti z zneskom 45,00 EUR. Sicer je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdilo (353. člen ZPP).

Op. št. (1): Na tem mestu je v izpodbijani sodbi pomotoma naveden Stvarnopravni zakonik. Pritožba utemeljeno opozarja, da določba 71. člena SPZ ni povezana s spornim vprašanjem v tej zadevi, vendar pa iz kratice zakona v oklepaju izhaja, da gre za pomoto in da je mišljen Stanovanjski zakon.