Jedro

Namen posebnega varstva zaščitenih kmetij na področju dedovanja je predvsem v tem, da se zagotovi obstoj kmetij in prepreči njihova drobitev. V skladu z namenom posebne ureditve dedovanja zaščitenih kmetij je tako potrebno za zaščiteno kmetijo šteti vsako vrnjeno premoženje, ki je že pred podržavljenjem pripadalo kmetijski oz.

kmetijsko gozdarski gospodarski enoti, ki je bila kasneje (po podržavljanju) določena kot zaščitena kmetija z odlokom Občinske skupščine oz. po letu 1986 z odločbo pristojnega upravnega organa, razen v primeru, če vrnjeno premoženje presega 100 ha primerljive kmetijske površine.

Izrek

Pritožbi se u g o d i , sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in zadeva v r n e v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu o dedovanju pod točko 1 ugotovilo, da zapuščina obsega na podlagi pravnomočne odločbe o denacionalizaciji Sekretariata za upravne in gospodarske zadeve Občine z dne 27. 12. 1994 nepremičnino vl. št. 366 k.o. V. Pod točko 2 je za dediče po zakonu razglasilo sina zapustnikov A. K. - do 13/18 zapuščine, sina zapustnikov S. K. in hčer zapustnikov A. P. - vsakega do 2/18 zapuščine in vnukinjo zapustnikov J. H. - do 1/18 zapuščine.

Pod točko 3 je prvo sodišče odredilo ustrezne vpise v zemljiški knjigi. Prav tako pa je prvo sodišče pod točko 3 sklepa o dedovanju zavrnilo predlog A. K., da je zapuščino šteti kot zaščiteno kmetijo.

Proti takšnemu sklepu se je pravočasno pritožil dedič A. K. in ga izpodbijal zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi kršitve materialnega prava. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa o dedovanju in vrnitev zadeve prvemu sodišču v ponovno obravnavanje. V obrazložitvi pritožbe je poudaril, da bi bilo potrebno v konkretnem zapuščinskem postopku uporabiti določbe o dedovanju zaščitene kmetije. Dedič je pritožbi priložil tudi odločbo Upravne enote L. z dne 5. 5. 1998 in poudaril, da je iz te odločbe razvidno, da je potrebno pri dedovanju v tem postopku upoštevati določila Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev, ker gre za zaščiteno kmetijo.

Pritožba je utemeljena.

Ni pravilno stališče prvega sodišča, da v konkretnem zapuščinskem postopku ni mogoče šteti zapuščine za zaščiteno kmetijo že zato,ker je iz že navedene odločbe o denacionalizaciji razvidno, da zapuščina ne dosega ustrezne kmetijske površine. Sicer je res, da je po 2. členu Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev pogoj, da se kmetija šteje za zaščiteno tudi to, da obsega najmanj 5 ha in ne več kot 100 ha primerljive kmetijske površine, česar sporna zapuščina, če bi štela za samostojno premoženje, res ne izpolnjuje (obsega le 2 ha in 41 m2 površine). Bistvenega pomena pa je razrešitev vprašanja, ali je bila vrnjena nepremičnina pred podržavljenjem del nepremičnine, ki je bila kasneje razglašena za zaščiteno kmetijo.

Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-00/94 z dne 20. 3. 1997 razveljavilo 2. odst. 74. člena Zakona o denacionalizaciji. Cit. odstavek je določal, da se glede novega zapuščinskega postopka, katerega predmet je dedovanje premoženja,ki pripada pokojnemu denacionalizacijskemu upravičencu, uporabljajo določbe Zakona o dedovanju. Z razveljavitvijo cit. določila je tako bila dana možnost, da se tudi vrnjeno premoženje deduje po posebnem zakonu, če so za to izpolnjeni pogoji. Glede na razveljavljeno določilo se tako za dedovanje kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev, ki so bila vrnjena s pravnomočno odločbo o denacionalizaciji uporablja Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev, če vrnjeno premoženje izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo.

Namen posebnega varstva zaščitenih kmetij na področju dedovanju je predvsem v tem, da se zagotovi obstoj kmetij in prepreči njihova drobitev.V skladu z namenom posebne ureditve dedovanja zaščitenih kmetij je tako potrebno za zaščiteno kmetijo šteti vsako vrnjeno premoženje, ki je že pred podržavljenjem pripadalo kmetijski oz.

kmetijsko gozdarski gospodarski enoti, ki je bila kasneje (po podržavljanju) določena kot zaščitena kmetija z odlokom Občinske skupščine oz. po letu 1986 z odločbo pristojnega upravnega organa, razen v primeru, če vrnjeno premoženje presega 100 ha primerljive kmetijske površine.

Prvo sodišče bo moralo pri ponovnem odločanju ugotoviti, ali sporna zapuščina predstavlja nepremičnino, ki je pred podržavljenjem pripadala kmetiji, ki je bila kasneje razglašena za zaščiteno kmetijo. V kolikor bo ugotovilo, da je temu tako, pa bo moralo uporabiti ustrezna določila Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev.