Jedro

Postopek se lahko obnovi, če so nova dejstva ali predlagani novi dokazi res takšni, da utegnejo povzročiti ugodnejšo sodbo (odločbo) za predlagatelja.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog nasprotne udeleženke za obnovo pravnomočno končanega nepravdnega postopka. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje na novo predlagani dokazi ne bi mogli privesti do drugačne, za nasprotno udeleženko ugodnejše odločbe.

Proti sklepu se je pritožila nasprotna udeleženka ter uveljavlja vse pritožbene razloge iz I. odst. 353. člena ZPP in predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za obnovo postopka ali pa naj sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno postopanje in odločanje. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je sodišče zavrnilo predlog za obnovo postopka, ne da bi izvajalo kakršnekoli dokaze in ni zaslišalo nasprotne udeleženke, kar bi bilo neobhodno potrebno, niti ni zaslišalo predlaganih prič. Gre namreč za novi priči in take dokaze, ki jih pritožiteljica v postopku doslej ni mogla predlagati.

Imetništvo pravice uporabe se določa po tem, katera od strank ima večje potrebe in manjše pogoje za pridobitev novega stanovanja, ne pa izrečno po tem, komu so njuni otroci dodeljeni. Tožba na predodelitev hčerke J. nima nikakršnega pomena, saj bo čez eno leto postala polnoletna. Sicer pa pritožiteljica s hčerko J. prebiva skupaj v isti sobi in zanjo skrbi, kadar more. Predlagatelju pa je bila hčerka J. dodeljena izključno zaradi njegovega vpliva, ko je pri 14 letih sama izjavila, da bi ostala pri očetu. Takrat je bila nasprotna udeleženka v težki življenjski situaciji in eno leto in pol brez vsakršnih dohodkov. Predlagane priče pa bi vedele povedati o teh okoliščinah.

Končno pritožba še poudarja, da so podani pogoji za izločevanje sodnice, ker je njeno odločanje pristransko. Postopek za določitev imetnika pravice uporabe stanovanja se neobičajno pospešuje, postopek za delitev skupnega premoženja obeh strank pa ostaja nerešen.

V odgovoru na pritožbo predlagatelj zavrača pritožbena izvajanja in predlaga, naj sodišče druge stopnje pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Poudarja, da nasprotna udeleženka ni predložila sodišču nobenega dokaza v smislu 9. tč. 421. člena ZPP, saj je za predlagani priči ves čas vedela vrsto let in tudi ni navedla, katera nova dejstva bi želela z njimi dokazati. Obe navedeni priči ne poznata dejanskih razmer, življenjske razmere predlagatelja in obeh otrok pa se ves čas tega postopka niso spremenile. Nasprotne trditve udeleženke pa so neresnične in žaljive za predlagatelja.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Iz zapisnika o naroku za obnovo postopka dne 28.6.1993. izhaja, da je bila nasprotna udeleženka nanj pravilno povabljena, a se naroka ni udeležila, niti ni predhodno prosila za preložitev naroka iz konkretno navedenih opravičenih razlogov. Ob takem stanju in ko se je naroka udeležila njena pooblaščenka, pa je sodišče prve stopnje lahko opravilo dne 28.6.1993 narok za obnovo postopka v odsotnosti predlagateljice, ter zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 7. tč. II. odst. 354. člena ZPP ni podana. Sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo kakih formalnih kršitev iz razlogov, na katere mora paziti v skladu z določilom II. odst. 365. člena ZPP po uradni dolžnosti. Kot izhaja iz zapisnika o naroku je pooblaščenka nasprotne udeleženke navedla, da bi predlagane priče vedele povedati o tem, da ima nasprotna udeleženka boljše pogoje za preživljanje hčerk, kakor tudi za njuno oskrbo. Sodišče prve stopnje pa je tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilno ocenilo, da zaslišanje na novo predlaganih prič ni potrebno. Tudi v primeru, če bi namreč te priče potrdile navedbe nasprotne udeleženke, na podlagi takšnih dokazov ne bi bila izdana za nasprotno udeleženko ugodnejša odločba. Razlogi v tej smeri so prepričljivi in se jim sodišče druge stopnje v celoti pridružuje v izogib ponavljanju. Ob takem stanju pa je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom predlog nasprotne udeleženke zavrnilo. Po določilu 9. tč. 421. člena Zakona o pravdnem postopku se lahko postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, obnovi na predlog stranke med drugim tudi v primeru, če zve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnosti uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oz. če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Za tak primer pa ne gre v obravnavani zadevi, ter je sodišče prve stopnje utemeljeno poudarilo, da nasprotna udeleženka niti ni vložila tožbe na predodelitev mladoletne hčerke J., ki je bila ob razvezi zakonske zveze obeh strank dodeljena v varstvo in vzgojo predlagatelju - očetu. Ob takem stanju pa je lahk sodišče prve stopnje že na podlagi doslej izvedenih dokazov presodilo po lastnem prepričanju, da ponujeni dokazi ne predstavljajo novih dokazov v smislu 9. tč. 421. člena ZPP. Brez vsakršne podlage so tudi pritožbena namigovanja o pristranskem odločanju sodnice v tem postopku in očitki, da se ta zadeva neobičajno pospešuje ob primerjavi s postopkom za delitev skupnega premoženja obeh strank.

Ker je sodišče druge stopnje ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter v skladu z določilom čl. 380 tč. 2 ZPP potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker jih stranki v pritožbi in v odgovoru na pritožbo nista zaznamovali.

Določbe Zakona o pravdnem postopku, na katerih temelji odločitev pritožbenega sodišča, so uporabljene na podlagi I. odst. 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št.1/91I).