Jedro

Nesposobnost staršev, da se dogovorita o izvajanju stikov, ogroža zdrav in celosten razvoj otroka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek zavarovanja z izdajo začasne odredbe za začasno določitev preživnine (I. točka izreka) ter po predlogu predlagateljice za izdajo začasne odredbe z dne 30. 3. 2022 in predlogu nasprotnega udeleženca za izdajo začasne odredbe z dne 8. 4. 2022 izdalo začasno odredbo, s katero je uredilo stike mld. otrok udeležencev A. A. in B. B. z očetom C. C., in sicer tako, da z očetom preživljata: vsak teden od torka popoldan, ko ju ta prevzame v vrtcu oziroma šoli, do srede zjutraj, ko ju pripelje v vrtec oziroma šolo; vsak teden v četrtek popoldan, ko ju oče prevzame v vrtcu oziroma šoli, do 18. ure, ko ju mama prevzame na domu očeta; vsak drugi vikend, od petka popoldan, ko ju mama do 18. ure pripelje na dom očeta, do ponedeljka zjutraj, ko ju oče pripelje v vrtec oziroma šolo; krajše šolske počitnice otroka preživita polovico časa pri vsakem od staršev, ki se o natančnem načinu preživljanju časa med počitnicami dogovorita najpozneje en teden pred začetkom počitnic; če otroka na dan, ko bi ju moral oče prevzeti v vrtcu oziroma šoli, nista tam, ju prevzame ob 15. uri na domu matere oziroma, če na dan, ko bi ju moral oče oddati v vrtcu oziroma šoli, ne gresta tja, ju ta pripelje na dom matere ob 8.00 uri zjutraj; starša pa skrbita, da imata dekleti pri sebi osebno in zdravstveno izkaznico (II. točka izreka). Za primer kršitve obveznosti začasne odredbe je sodišče kršitelju določilo denarno kazen v višini 500 EUR, ki jo bo izterjalo po uradni dolžnosti in hkrati v primeru kršitve izdalo nov sklep z višjo denarno kaznijo za primer ponovne kršitve (III. točka izreka). Kar sta predlagateljica in nasprotni udeleženec s predlogoma za izdajo začasne odredbe zahtevala več ali drugače, je sodišče zavrnilo, začasna odredba velja do drugačne odločitve sodišča oziroma do končne odločitve v tem postopku, pravno sredstvo zoper sklep pa ne zadrži izvršitve začasne odredbe (IV. do VI. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica iz vseh pritožbenih razlogov. Izpodbija prvi odstavek II. točke izreka in predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da stike med nasprotnim udeležencem in otrokoma začasno določi vsak teden od torka popoldan, ko ju oče prevzame v vrtcu oziroma šoli, do srede zjutraj, ko ju pripelje v vrtec oziroma šolo, ter vsak drugi vikend od petka popoldan, ko ju mama do 18. ure pripelje na dom očeta, do nedelje zvečer do 18. ure, ko ju oče pripelje na dom matere, podredno, da višje sodišče zadevo pošlje sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Predlagateljica povzema odločitev sodišča prve stopnje ter navaja, da je sklep nepravilen in nezakonit. Poudarja, da je začasna odredba v sporih med starši in otroki ukrep za varstvo koristi otrok, ki ga sodišče izda le izjemoma, če verjetno ugotovi, da je otrok ogrožen. Nesposobnost staršev, da se dogovorita o izvajanju stikov, ogroža zdrav in celosten razvoj otroka, prav nezmožnost strank, da terminsko uredita stike, je bila podlaga za izdajo začasne odredbe. Stiki pa morajo biti začasno urejeni tako, da otrokom ne škodijo. Po oceni predlagateljice začasna odredba pravilno upošteva izpostavljeno materialnopravno izhodišče, sodišče prve stopnje pa v mnenju CSD ni imelo zadostne opore za izdajo začasne odredbe o stikih v takšnem obsegu. Glavni namen te začasne odredbe je zagotoviti predvidljiv okvir, ki ga morata stranki postopka spoštovati in ki preprečuje njune nadaljnje konflikte v zvezi s časom, ki ga bo vsak preživel z otrokoma. Količina tedenskih stikov, kot je določena, pa je neprimerna. Predlagateljica nasprotuje stiku v četrtek popoldan in spanju otrok iz nedelje na ponedeljek. V strokovnem mnenju namreč CSD pojasnjuje, da naj dekleti več časa preživita s predlagateljico in da je stike z očetom treba širiti postopoma.

Stiki, kot so določeni z izpodbijano začasno odredbo, so neustrezni in je mogoče zaključiti, da tako velik obseg stikov ni v korist otrok. Sodišče sicer zapiše, da sledi mnenju CSD, vendar to ne drži. Dekleti namreč preživita s staršema enak čas, če ne več (z očetom), zlasti v tednu, ko ima oče vikend stik. Tudi ni razvidno, kako naj bi sodišče uveljavljalo postopne spremembe in postopoma širilo stike z očetom. Zdajšnji obseg je tako velik, da se predlagateljica sprašuje, kako jih je mogoče sploh še širiti. Sodišče ne sledi mnenju CSD o postopnem širjenju stikov in spremljanju kvalitete stikov. Sodišče tudi pozablja, da so bili sedaj stiki določeni v poletnem času, ko ni bilo šolskih obveznosti in vožnje v šolo. Stiki v obsegu, da otroka vsak teden pri nasprotnem udeležencu preživita vsaj eno noč in še vikend, so dovolj široki. Pomembno je, da so stiki dovolj široki, da ne pride do odtujitve. Namen postopka z začasno odredbo pa ni in ne more biti natančno ugotavljanje življenjskega ustroja otrok in strank ter iskanje optimalnega načina stikovanja.

Glede stikovanja vsak četrtek popoldan ob 18. uri sodišče niti nima posebne obrazložitve. Zapiše sicer, da sta se udeleženca strinjala, da dekleti pri očetu preživita torek in četrtek popoldan ter vsak drugi vikend od petka do nedelje, vendar je bilo soglasje predlagateljice za stik vsak četrtek popoldan dano ob predlaganem obsegu stikov, ne pa v obsegu stikov, kot ga je določilo sodišče. Predlagateljica opozarja še na nelogičen zapis sodišča, ki je pri vikend stiku, ki se začne ob ob petkih ob 18. uri, upoštevalo, da imata dekleti ob petkih verouk. Zapis sodišča, da je s tem hkrati omogočeno, da bosta dekleti v petek popoldan pripravili stvari, ki jih bosta v ponedeljek potrebovali v šoli oziroma vrtcu, pa ni na mestu. Ni dolžnost predlagateljice, da bo v petek popoldan z otroki delala nalogo oziroma pripravljala različne plakate, pač pa med obveznosti nasprotnega udeleženca sodi tudi zaveza, da sam prevzame zadovoljevanje potreb otrok ob stikih. Glede na določen obseg stikov bo predlagateljici onemogočeno, da bi na primer v ponedeljek popoldan delala plakat, kar naj nasprotni udeleženec vzame ustrezno na znanje.

3. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

4. Sodišče druge stopnje uvodoma ugotavlja, da predlagateljica zatrjuje, da je sodišče prve stopnje storilo bistvene kršitve določb postopka, vendar teh ne pojasni, to sodišče pa pri preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti. Hkrati sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo, v nadaljevanju pa odgovarja na posamezne pritožbene navedbe, ki izpodbijajo zaključke sodišča prve stopnje.

5. Začasna odredba je ukrep za varstvo koristi otrok. Sodišče jo izda, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen Družinskega zakonika, DZ). Predlagateljica soglaša, da nesposobnost staršev, da se dogovorita o izvajanju stikov, ogroža zdrav in celosten razvoj otroka in zatrjuje, da je takšna situacija podana tudi v konkretnem primeru. Dejstva, da je s stopnjo verjetnosti izkazana ogroženost otrok, torej ne izpodbija. Zatrjuje pa, da so v konkretnem primeru stiki z začasno odredbo urejeni tako, da ni upoštevana ureditev, po katerem stiki otrokom ne škodujejo, da začasna odredba tej zahtevi ne ustreza, vendar tega ne izkaže in so te navedbe neutemeljene.

6. Kot izhaja že iz zgoraj povzetih navedb, je sporen stik deklic z očetom v četrtek popoldan in njuno spanje pri očetu iz nedelje na ponedeljek v vikendu, ki ga deklici preživita z nasprotnim udeležencem. Konkretno predlagateljica zatrjuje, da sodišče ni upoštevalo mnenja CSD (da je treba otrokoma zagotoviti več časa z materjo ter spremembe uvajati postopoma ob upoštevanju odziva deklic na širjenje stikov in funkcioniranja očeta ob prevzemanju več obveznosti). Njene navedbe niso utemeljene, saj predlagateljica zmoto navaja, da deklici preživita s staršema enak čas, če ne več časa z očetom, zlasti v tednu, ko ima ta z njima vikend stik. Oče namreč čez teden z deklicama preživi (torej brez vikend stika, ko se izmenjujeta) dva popoldneva, enkrat pri njemu čez teden prespita. Predlagateljica pa z njima preživi tri popoldneve (tudi v petek po šoli do 18. ure, enako kot nasprotni udeleženec v četrtek popoldan). Poleg tega sta med tednom deklici pri njej tri noči. Glede na ugotovitev sodišča, da CSD ni imel pomislekov, da zmoreta oba starša poskrbeti za deklici, in zadržkov, da dekleti čas preživljata z obema staršema, je navedba, da stikov sploh ne bi bilo več mogoče širiti, neutemeljena. Drži, da namen postopka z začasno odredbo ni in ne more biti natančno ugotavljanje življenjskega ustroja otrok in udeležencev ter iskanje optimalnega načina stikovanja, tega sodišče prve stopnje tudi ni ugotavljalo oz. iskalo in bo to dejansko predmet končne odločitve v obravnavani zadevi. Ni res, da sodišče ne sledi mnenju CSD, da je treba stike širiti postopoma in spremljati kvaliteto stikov. Glede na to, da sta se že v maju 2022 udeleženca sama dogovorila glede stikov v torek in četrtek popoldan ter vsak drugi vikend od petka popoldan od 18. ure do nedelje do 18.30 ure, je sodišče že utečene stike razširilo samo za dve nočitvi, torej s torka na sredo ter z nedelje na ponedeljek, pri čemer nočitvi s torka na sredo predlagateljica v pritožbi ne nasprotuje. Tudi če bi bili s strani predlagateljice predlagani stiki dovolj široki, da bi se lahko vnovič vzpostavil pristen odnos med nasprotnim udeležencem in deklicama, pa to še ne pomeni, da izpodbijana dodatna noč in popoldan, ki ju je določilo sodišče, pomenita, da so takšni stiki škodljivi. Kot že navedeno, pa bo iskanje optimalnega načina stikovanja predmet končne odločitve.

7. Neutemeljena je navedba, da sodišče glede stikov vsak četrtek popoldan ob 18. uri nima obrazložitve, saj se je predlagateljica s stikom v četrtek popoldan strinjala, kot navaja tudi sama v pritožbi, čeprav sedaj pojasnjuje, da je bilo to soglasje dano samo za predlagan (manjši) obseg stikov.

8. Končno je neutemeljeno tudi opozarjanje predlagatejice na „nelogičen“ zapis sodišča pri obrazložitvi odločitve glede začetka vikend stika ob petkih ob 18. uri. Zapisa sodišča, da je s tem omogočeno, da bosta deklici v petek popoldan pripravili stvari, ki jih bosta v ponedeljek potrebovali v šoli oziroma v vrtcu, ni mogoče razumeti na način, ki ga prikazuje predlagateljica, in iz sklepa nikjer ne izhaja, da bi to pomenilo, da je ona v petek popoldan dolžna delati z deklicama nalogo oziroma pripravljati različne plakate. Stvari je pač treba pripraviti, glede na to, da deklici po začasni odredbi v ponedeljek v šolo oz. vrtec odpelje oče. 9. Glede na navedeno pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje jo je zato zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo.