Jedro

Postopek se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije o predlogu za sprejem predhodne odločbe o razlagi členov 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah v zadevi II Ips 14/2025.

Izrek

Postopek se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije o predlogu za sprejem predhodne odločbe o razlagi členov 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah v zadevi II Ips 14/2025.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je ugotovilo ničnost sporne kreditne pogodbe in vseh relevantnih notarskih zapisov, ugotovilo je tudi neveljavnost vknjižbe hipoteke, ki jo je izbrisalo in toženki naložilo plačilo zneska 5.395,20 EUR. Zamudne obresti je priznalo glede na datume posameznih preplačil.

2.Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da vsaka od pravdnih strank krije svoje stroške pritožbenega postopka.

3.Tožena stranka predlaga dopustitev sledečih vprašanj:

"1. Kaj vsebuje oziroma zapolnjuje standard povprečnega potrošnika oziroma kaj pomeni, da je potrošnik normalno obveščen, razumen, razumno pozoren in preudaren?

2. Kakšna je zahtevana skrbnost osebe, ki pri sklepanju pogodbe nastopa v vlogi potrošnika?

3. Ali lahko povprečni potrošnik, ki je normalno obveščen, razumno pozoren in preudaren, že na podlagi opozorila, iz katerega izhaja vsebina iz 9. točke prvega odstavka 7. člena ZPotK, sklepa, ne le da se valutni tečaj lahko spremeni in da to vpliva na velikost obrokov, ampak da se lahko spremeni tudi v obsegu, ki ni neznaten, torej da ima nihanje tečaja lahko tudi "znaten" učinek na njegove finančne obveznosti, ki je lahko zanj pozitiven (znižanje tečaja CHF) ali negativen (zvišanje tečaja CHF)?

4. Ali drži, da posamezne okoliščine, ki so obstajale v času sklepanja kreditne pogodbe v tuji valuti (npr. dejstvo, da banka določenih produktov ni favorizirala, da produkta ni ponujal kot varnega, da je oceno o ugodnosti kredita oblikoval sam potrošnik), niso relevantne za presojo ali je banka na podlagi določil ZVPot opravila pojasnilno dolžnost nasproti potrošniku in ali njihovo neupoštevanje predstavlja absolutno bistveno kršitev določb ZPP iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršitev temeljnih procesnih jamstev iz 14. in 22. člena Ustave?

5. Ali prisotnost notarja oziroma sklepanje kreditne pogodbe v tuji valuti v obliki notarskega zapisa predstavlja okoliščino, ki jo je potrebno upoštevati pri presoji izpolnitve pojasnilne dolžnosti skladno z ZVPot?

6. Kako lahko podjetje pri sklepanju pogodb s potrošniki preveri ali je potrošnik v ustrezni meri ponotranjil informacije, ki jih je posredovalo podjetje, na način, da je sposoben oblikovati oceno potencialno znatnih ekonomskih posledic sklenjene pogodbe?

7. Kako podjetje seznanjenost z valutnim tveganjem, ki ga potrošniku predstavi v okviru pojasnilne dolžnosti skladno z ZVPot in ZPotK razlikuje od morebitnih preoptimističnih pričakovanj potrošnika, da se tečaj ne bo spremenil ali se bo spremenil v njegovo korist?

8. Ali je bila presoja Višjega sodišča v Mariboru, da neopravljena pojasnilna dolžnost vodi v nepoštenost pogodbenega pogoja na podlagi 4. točke prvega odstavka 24. člena ZVPot, materialnopravno pravilna?

9. Katere okoliščine bi lahko vplivale na to, da pri kreditih, vezanih na tujo valuto, ob neustrezno opravljeni pojasnilni dolžnosti ne bi bil izpolnjen pogoj za to, da kreditna pogodba vsebuje nepošten pogodbeni pogoj iz 24. člena ZVPot?

10. Kdaj prične teči zastaralni rok za kondikcijske terjatve iz 87. člena OZ v primeru, da gre za kondikcijske zahtevke, ki nastanejo kot posledica ničnosti na podlagi ugotovitve nepoštenosti iz drugega odstavka 23. člena ZVPot?

11. Ali je Višje sodišče v Mariboru pravilno uporabilo določbo 87. člena OZ, ko je izključilo uporabo 193. in 198. člena OZ, ko je presojalo kondikcijske zahtevke pri vračanju na podlagi nične pogodbe zaradi nepoštenega pogodbenega pogoja med banko in potrošnikom?

12. Ali je Višje sodišče v Mariboru pravilno razlagalo vsebino 87. člena OZ na način, da se pri uporabi pravil vračanja strožje obravnava eno izmed strank nične pogodbe zgolj iz razloga, ker na nasprotni strani nastopa potrošnik?

13. Ali je Višje sodišče v Mariboru pravilno tolmačilo določbo 87. člena OZ in pravila vračanja na način, da se izključi uporaba določila prvega odstavka 87. člena OZ v delu, v katerem je predvideno ustrezno denarno nadomestilo po cenah v času, ko je izdana sodna odločba, če gre za koristi, ki bi moral pripadati podjetju, če na drugi strani nastopa potrošnik?

14. Ali je bila presoja Višjega sodišča v Mariboru, s katero je potrdilo odločitev Okrožnega sodišča v Murski Soboti, da je revidentka na podlagi pravil kondikcije dolžna tožeči stranki vrniti preplačan del kredita, materialnopravno pravilna?"

4.Postopek se prekine.

5.Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 14/2025 na podlagi tretjega odstavka v povezavi s točko (b) prvega odstavka 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije ter na podlagi 113.a člena Zakona o sodiščih s sklepom z 21. 5. 2025 prekinilo postopek in na Sodišče Evropske unije (v nadaljevanju Sodišče EU) naslovilo vprašanje glede razlage členov 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah. Postavljeno vprašanje se glasi: "Ali je v nasprotju s členoma 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah sodna razlaga nacionalnega prava, po kateri lahko sodišče pri odločanju o kondikcijskem zahtevku potrošnika v zvezi z vzajemno izpolnjeno nično pogodbo o hipotekarnem kreditu v tuji valuti, v primeru, ko banka glede pomanjkljivih pojasnil o valutnem tveganju ni ravnala nepošteno v subjektivnem smislu in pogodba ne nasprotuje temeljnim moralnim načelom, banki naloži, da mora potrošniku vrniti razliko med seštevkom plačanih obrokov kredita v evrski vrednosti na dan plačila posameznega obroka ter zneskom kredita v evrski vrednosti na dan nakazila na račun potrošnika, zmanjšano za ustrezno nadomestilo za uporabo posojenega kapitala?”

6.V obravnavanem primeru je odločitev o predlogu za dopustitev revizije med drugim odvisna od rešitve istega vprašanja glede razlage prava Evropske unije, kot ga je Vrhovno sodišče že zastavilo Sodišču EU v zadevi II Ips 14/2025. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi tretjega odstavka 113.a člena Zakona o sodiščih prekinilo tudi ta postopek. Pri tem je Vrhovno sodišče ravnalo smiselno enako, kakor velja v postopku z zahtevo za presojo ustavnosti (drugi odstavek 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču).

7.Postopek se bo nadaljeval po odločitvi Sodišča EU o predlogu za sprejem predhodne odločbe v zadevi II Ips 14/2025.

8.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o sodiščih (1994) - ZS - člen 113a

Zakon o varstvu potrošnikov (1998) - ZVPot - člen 23,24, 24/1

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 87, 87/1, 87/2, 111, 190, 193, 198, 371

Zakon o ustavnem sodišču (1994) - ZUstS - člen 23, 23/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.