Jedro

Toženka je tožnici samovoljno preprečila uporabo prostorov v stanovanjski hiši, ki jih je do tedaj nemoteno uporabljala, s čimer je nedopustno posegla v njeno zadnjo mirno posest.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom najprej ugotovilo, da je tožena stranka 22. 12. 2017 motila tožečo stranko v njeni mirni posesti uporabe ene sobe in drugih prostorov v stanovanjski hiši K. ulica 43, M.S. s tem, ko je namestila verigo na ograjo in menjala ključavnico na vhodnih vratih ter ji onemogočila uporabo prostorov v hiši, kjer je bivala (točka I. izreka) ter odločilo, da je tožena stranka dolžna vzpostaviti prejšnje stanje v osmih dneh tako, da odstrani verigo na ograji, izroči tožeči stranki ključe vhodnih vrat in ji omogoči vstop v hišo (točka II. izreka) in se ji v bodoče prepovedujejo takšna in podobna dejanja poseganja v posest uporabe prostorov v navedeni hiši (točka III. izreka) ter je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 140,45 EUR pravdnih stroškov (točka IV. izreka).

2. Zoper ta sklep se pravočasno z laično pritožbo pritožuje tožena stranka (v nadaljevanju toženka) brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov, smiselno pa izpodbija dejansko stanje. Zatrjuje, da je tožečo stranko (v nadaljevanju tožnico) obvestila in ji odpovedala najem sobe 19. 12. 2017, z rokom izselitve 21. 12. 2017, vendar se slednja ni izselila, zato ji je 22. 12. 2017 onemogočila vstop v hišo in sobo. S tožnico sta v sporih odkar je v mesecu novembru 2017 umrl toženkin mož. V stanovanju je bivala na podlagi ustnega dogovora. Stvari iz sobe lahko kadarkoli vzame in odpelje, tega ji ne omogoča, vendar ji te zahteve ni izrazila in sporočila. Stroškov ne priglaša. 3. Tožnica v odgovoru na pritožbo nasprotuje toženkinim navedbam v celoti. Stroškov ne priglaša. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. V pritožbenem postopku se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo (366. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

6. Preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje pri svojem odločanju ni storilo kršitev postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, v smislu drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 339. člena ZPP in prvim odstavkom 366. člena istega zakona ter je pravilno uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje se pridružuje obširnim in temeljitim razlogom sodišča prve stopnje, na katerih temelji odločitev, v odgovor pritožbenim izvajanjem pa dodaja naslednje:

7. Najprej je potrebno povedati, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu (točka 5 do 8) ugotovilo, da so bile ob dejstvu, da toženka na tožbo ni odgovorila (tožba z opozorilom ji je bila pravilno vročena) ter utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev navedenih v tožbi, le-ta pa niso v nasprotju s predloženimi dokazi tožnice, izpolnjene vse predpostavke za izdajo zamudnega sklepa v smislu prvega odstavka 318. člena ZPP v zvezi s 424. členom ZPP. Kljub temu ni izdalo zamudnega sklepa, temveč je o zadevi meritorno odločilo ter temu ustrezno dalo strankam klasičen pravni pouk v smislu prvega odstavka 338. člena ZPP1, po katerem se lahko pritožijo iz vseh pritožbenih razlogov brez omejitev v smislu drugega odstavka 338. člena ZPP.2

8. Toženka v svoji pritožbi priznava v postopku na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje, in sicer, da je dne 22. 12. 2017 tožnici onemogočila vstop v hišo in sobo z namestitvijo verige na ograji in zamenjavo ključev vhodnih vrat, hkrati pa tudi, da je tožnica do tega dne bivala v njej lastni stanovanjski hiši (uporabljala je določene prostore v njej) na podlagi ustnega dogovora.

9. Ker sodišče v postopku zaradi motenja posesti ugotavlja le zadnje posestno stanje in ali je motenje nastalo, pri tem pa ne upošteva pravice do posesti, niti dobrovernosti posestnika (prvi odstavek 33. člena Stvarnopravnega zakonika3 ter 426. člen ZPP4), v pritožbenem postopku pa toženka priznava, da je storila dejanja očitana v tožbi, na podlagi katerih je preprečila dotedanjo izvajanje posesti na stanovanjski hiši tožnice5, s čimer potrjuje utemeljenost tožbenega zahtevka, se izkaže njena pritožba za neutemeljeno.

10. Ugotoviti je, da je toženka tožnici samovoljno preprečila uporabo prostorov v stanovanjski hiši, ki jih je do tedaj nemoteno uporabljala, s čimer je nedopustno posegla v njeno zadnjo mirno posest. V tej posledici je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je toženka tožnico motila v njeni zadnji mirni posesti stanovanjske hiše ter je tožničin zahtevek na vrnitev v prejšnje stanje in prepoved toženki opravljati v bodoče takšna in podobna motilna dejanja, utemeljen. Sodno varstvo pred motenjem posesti je namenjeno posestniku stvari, torej tistemu, ki dejansko izvaja posest, ne glede, ali ima do njene posesti pravico in ne glede na to, kdo je njen lastnik.

11. Pritožba iz navedenih razlogov ni utemeljena, sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev temelji na določbi drugega odstavka 365. člena ZPP.

12. Toženka bo morala svoje pravice, ki jih zatrjuje v pritožbi, da tožnica biva v stanovanjski hiši brez pravnega naslova ter želi, da se iz hiše odseli, doseči z uporabo ustreznih pravnih sredstev, ne s samovoljnimi dejanji, kot v obravnavanem primeru.

13. Pravdni stranki stroškov pritožbenega postopka nista priglasili, zato sodišče druge stopnje o njih ni odločalo.

1 Sodba se sme izpodbijati: 1. zaradi bistvene kršitve določb postopka, 2. zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter 3. zmotne uporabe materialnega prava. 2 Zamudna sodba se ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. 3 Sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Pri tem se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika. 4 Obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti se omeji samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja. Izključeno je odločanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih. 5 V pritožbi toženka navaja, da je 22. 12. 2017 tožnici onemogočila vstop v hišo in sobo, ker se ta ni izselila, ampak se je z njo zgolj prepirala in iskala spore.