Jedro

Taksa za delitveni postopek je predpisana v Tarifni številki 12 Zakona o sodnih taksah, in sicer, da znaša taksa pri vrednosti premoženja nad 100.000 točk 1% od tolarske vrednosti, vendar največ 20.000 točk v tolarski vrednosti. Tretji odstavek iste tarifne številke določa, da se za pritožbo plača dvojna taksa.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da je nasprotni udeleženec dolžan v roku 15 dni plačati manjkajočo sodno takso za pritožbo, ki jo je vložil 9.2.2006, v znesku 418.000,00 SIT in za ta sklep kot opomin v znesku 9.500,00 SIT na račun Okrožnega sodišča v K., ter v zvezi s plačilom sodne takse v istem roku sodišču predložiti dokaz o plačilu takse, ker bo sicer nasprotni udeleženec poleg redne takse dolžan plačati še 50 % pribitek nanjo kot kazensko takso.

Proti takšnemu sklepu se pravočasno pritožuje nasprotni udeleženec po svoji pooblaščenki. Navaja, da je postopek za odmero sodne takse v delitvenem postopku enak kot v drugih postopkih, v katerih se vrednost za odmero sodne takse, če se ta razlikuje od vrednosti, ki je navedena v vlogi, s katero se postopek začne in sodišče te vrednosti ne sprejme po postopku, kot to določa 2. odstavek 18. člena Zakona o sodnih taksah (ZST) ugotovi s posebnim sklepom, kot to določa 1. odstavek 24. člena ZST. Ker v postopku sodišče takšnega sklepa ni izdalo, je odmera sodne takse po stališču udeleženca nepravilna in bi moralo sodišče upoštevati vrednost predmeta delitve, ki jo je navedla predlagateljica v predlogu za delitev. Četrti odstavek 25. člena ZST določa, da se za pritožbo, v primeru, da se odločba le delno izpodbija, vzame kot vrednost le vrednost izpodbijanega dela, v primeru pritožbe udeleženca pa ta izpodbija le del odločbe in sicer del, s katerim je odrejena prodaja parcel, ki niso skupna last, na le-teh stoječe nepremičnine ter garaže, kar je udeleženec s pritožbo ovrednotil na 2.100.000,00 SIT. Odmerjena sodna taksa 460.000,00 SIT za pritožbo je nesorazmerna sodni taksi, ki so jo dolžne stranke plačati za pritožbo v drugih nepravdnih postopkih (v zapuščinskih in postopkih za določitev odškodnine 3.800,00 SIT ne glede na vrednost, v postopku za cenitev in prodajo stvari pa bi bila taksa 1 % po tarifni številki 1, to je 230.000,00 SIT, v predmetnem postopku pa je za pritožbo določena še enkrat višja taksa kot v postopku za cenitev in prodajo stvari) kar po mnenju udeleženca v primerljivih postopkih ni upravičeno in je zato pritožnik neutemeljeno v neenakem položaju s pritožniki v drugih nepravdnih postopkih.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je že v sklepu (I Cp 407/2006 z dne 8.11.2006), s katerim je kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo nasprotnega udeleženca zoper sklep sodišča prve stopnje, z dne 27.9.2005, pojasnilo, da je predmet delitve, nepremičnina nepravdnih strank, kot je vpisana v zemljiški knjigi, in sicer parc.št. 72/4, stanovanjska stavba 429 m2, vpisana v vložek št. 782 k.o. A., katere solastnika sta nepravdni stranki, vsaka do 1/2 in ne nepremičnine na sosednjih parcelah. Neutemeljena je zato pritožbena navedba, da bi morala biti sodna taksa nižja, ker pritožba sklep sodišča prve stopnje izpodbija le v delu kolikor se s sklepom odreja prodaja nepremičnin, ki niso skupna last. Prav tako ni utemeljeno prepričanje nasprotnega udeleženca, da bi morala biti sodna taksa odmerjena od zneska 2.100.000,00 SIT, na kolikor je nasprotni udeleženec ovrednotil zanj sporen del nepremičnin. Iz spisovnih podatkov je namreč razvidno, da je sodišče ugotovilo vrednost nepremičnine, ki je podlaga za izklicno ceno za prodajo nepremičnine v znesku 23.000.000,00 SIT z izvedencem. Taksa za delitveni postopek je predpisana v Tarifni številki 12 Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS št. 20/04 -ZST-UPB1), in sicer, da znaša taksa pri vrednosti premoženja nad 100.000 točk (1.900.000,00 SIT) 1% od tolarske vrednosti, vendar največ 20.000 točk v tolarski vrednosti. Tretji odstavek iste tarifne številke določa, da se za pritožbo plača dvojna taksa (v obravnavani zadevi torej 460.000,00 SIT). Odločitev sodišča prve stopnje, ki je odločilo, da mora nasprotni udeleženec plačati za pritožbo manjkajočo takso v znesku 418.000,00 SIT in stroške opomina, je glede na to, da je bila plačana taksa le v višini 42.000,00 SIT (list. št. 90), pravilna. Glede na navedeno je zato pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (37. člen ZNP v zvezi z 2. odstavkom 365. člena ZPP).