Jedro

V tej zadevi tožeča stranka, ki je gospodarska družba, od tožene stranke, prav tako gospodarske družbe, vtožuje izplačilo zneska 8.529,17 EUR iz naslova neplačanih zapadlih računov. Te račune je tožeča stranka izstavila toženi stranki na podlagi storitev posredovanja dijaškega in študentskega dela, ki jih je opravila za toženo stranko.

Sporna zadeva ima glede na personalni kriterij naravo gospodarskega spora, saj sta obe stranki tega spora gospodarski družbi. Poleg tega se tudi vsebina razmerja nanaša na zatrjevano neizpolnjevanje obveznosti s strani tožene stranke, dogovorjene v pravnoposlovnem odnosu med tožečo in toženo stranko.

Ne gre niti za spor iz točke e) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 niti za spor iz točke c) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, temveč za gospodarski spor.

Za odločanje v tem sporu je pristojno Okrožno sodišče v Kranju.

Izrek

Za odločanje v tem sporu je pristojno Okrožno sodišče v Kranju.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Kranju se je v tem sporu s sklepom I Pg 241/2020 z dne 27. 1. 2021 izreklo za stvarno nepristojno in po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopilo v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, Zunanji oddelek v Kranju.

2. Delovno sodišče je po prejemu sklepa sprožilo spor o pristojnosti. Navaja, da je tožeča stranka, ki je gospodarska družba, vložila predlog za izvršbo terjatve na podlagi verodostojne listine zoper toženo stranko, ki je prav tako gospodarska družba. Sklep o izvršbi, ki je bil izdan v posledici tega predloga, je bil po ugovoru tožene stranke razveljavljen, postopek pa se je nadalje obravnaval kot tožba v gospodarskem sporu. Povzema vsebino e) točke prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.; ZDSS-1), ki priznava položaj stranke v individualnem delovnem sporu otroku, vajencu, dijaku ali študentu, in sicer zaradi nekaterih naveznih točk z delovnim razmerjem. Ker je tožeča stranka kot gospodarski subjekt vložila tožbo zoper drug gospodarski subjekt, ni podan subjektivni element iz citirane določbe ZDSS-1 za pristojnost delovnega sodišča. Sklicevanje Okrožnega sodišča v Kranju na zadevo Pdp 978/2005 ni utemeljeno, saj je bila v tej zadevi tožba vložena zoper fizično osebo. Predmetni spor pa je tudi po vsebini spornega pravnega razmerja gospodarski spor. Med tožečo in toženo stranko obstaja pravnoposlovno razmerje, ki izvira iz njune gospodarske dejavnosti, zato tega spora niti po vsebini ni mogoče opredeliti za individualni delovni spor.

3. Za odločanje v tem sporu je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Kranju.

4. Na podlagi drugega odstavka 17. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.; ZPP) se pristojnost presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana.

5. V tej zadevi tožeča stranka, ki je gospodarska družba, vtožuje od tožene stranke, prav tako gospodarske družbe, izplačilo zneska v višini 8.529,17 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Iz tožbenih navedb izhaja, da tožena stranka tožeči stranki ni plačala zapadlih računov. Te račune je tožeča stranka toženi stranki izstavila na podlagi storitev posredovanja dijaškega in študentskega dela, ki jih je opravila za toženo stranko, saj je tožeča stranka na podlagi poizvedovanja tožene stranke k slednji na delo napotila določene študente, ki so za toženo stranko opravili študentsko delo1. 6. ZDSS-1 v točki e) prvega odstavka 5. člena določa, da je delovno sodišče pristojno tudi za odločanje v individualnih delovnih sporih o opravljanju del otrok, mlajših od 15 let, vajencev, dijakov in študentov. Bistveni okoliščini, ki opredeljujeta pristojnost delovnega sodišča v teh sporih, sta, da imajo zgoraj navedene osebe v takšnem sporu položaj bodisi tožeče bodisi tožene stranke in da gre za spor iz naslova opravljanja dela med temi osebami in pravnim subjektom, pri katerem se je (oziroma naj bi se) to delo opravljalo.

7. Glede na stranki te zadeve (tožeča in tožena stranka sta gospodarski družbi) in glede na kompetenčno dejansko stanje, ki izhaja iz tožbenih navedb, se ta spor ne uvršča med individualne delovne spore iz točke e) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1. 8. Ta spor ne spada niti med spore o pravicah in obveznostih iz razmerij med delavcem in uporabnikom, h kateremu je delavec napoten na delo na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom, ki so opredeljeni v c) točki prvega odstavka 5. člena ZDSS-1. Stranki takega spora sta namreč delavec in uporabnik (ki ga opredeljuje 59. člen Zakona o delovnih razmerjih; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.), spor pa mora izvirati iz pravic in obveznosti iz tega razmerja. V tej zadevi pa sta obe stranki gospodarski družbi, tako da že iz tega razloga ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča niti po točki c) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 za odločanje v tej zadevi2. Tega spora pa niti po personalnem kriteriju niti glede na vsebino ni mogoče uvrstiti med preostale individualne delovne spore, ki jih opredeljuje 5. člen ZDSS-13. 9. Vrhovno sodišče ugotavlja, da ima sporna zadeva glede na personalni kriterij naravo gospodarskega spora, saj sta obe stranki tega spora gospodarski družbi. Prvi odstavek 481. člena ZPP v 1. točki med drugim določa, da veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih tudi v sporih, v katerih je vsaka od strank gospodarska družba. Poleg tega se tudi vsebina spora nanaša na zatrjevano neizpolnjevanje obveznosti s strani tožene stranke, dogovorjene v pravnoposlovnem odnosu med tožečo in toženo stranko.

10. Upoštevaje navedeno je Vrhovno sodišče RS na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP ter v zvezi s 7. točko prvega odstavka 32. člena ZPP in prvim odstavkom 46. člena ZPP sklenilo, da je za odločanje v tem sporu stvarno pristojno Okrožno sodišče v Kranju.

11. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.

1 Tožeča stranka je gospodarska družba, ki na podlagi koncesijske pogodbe, sklenjene z Republiko Slovenijo, Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, opravlja dejavnost agencije za izvajanje dejavnosti posredovanja dela, ki vključuje tudi začasna in občasna dela dijakov in študentov. 2 Zato za odločitev o stvarni pristojnosti ni odločilnega pomena dejstvo, da je zatrjevana obveznost tožene stranke do tožeče stranke povezana s plačilom za opravljeno študentsko delo – še vedno gre za spor med dvema gospodarskima družbama, ki izvira iz njunih medsebojno dogovorjenih pravic oziroma obveznosti. 3 Delovno sodišče je kot specializirano sodišče pristojno le za reševanje tistih individualnih delovnih sporov, ki so izrecno določeni z zakonom.