Jedro

V konkretnem primeru je bil vpis dovoljen na podlagi sodne poravnave, sklenjene pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani in je v celoti skladen z vsebino sodne poravnave.

Pritožiteljica bo, če bo želela vzpostaviti prejšnje zemljiškoknjižno stanje, morala izposlovati to v postopku, v katerem je bila sklenjena sodna poravnava, ki predstavlja listino, primerno za vpis spremembe lastninskega stanja v zemljiški knjigi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je po zemljiškoknjižnem referentu s sklepom z dne 1. 12. 2010 pri nepremičnini parc. št. 1421/1 k.o. X. dovolilo poočitev spremembe podatkov o lastnikih, vknjižbo spremembe solastninskih deležev solastnikov, vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja pri solastninskem deležu T. F. in J. P., do 1/4, ter vknjižbo prepovedi odtujitve in obremenitve solastninskih deležev v korist ostalih solastnikov.

Proti temu sklepu je vložila udeleženka J. P. ugovor, ki pa ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

Proti sklepu se pritožuje J. P., ki navaja, da ni bila ustrezno pravno podučena in da je bila prevarana in zavedena glede spremembe delitvenega razmerja iz zemljiške knjige, kjer ima 1/2 posesti in se spreminja sedaj v osmino. Vztraja pri tem, da je solastnica stanovanjske hiše oziroma predmetne nepremičnine do 1/2. Postopek v zvezi z delitvijo njene lastnine naj bi bil voden nezakonito, nestrokovno in zavajajoče. O svojem premoženju hoče odločati sama in zato predlaga, da se v zemljiški knjigi vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje.

Pritožba ni utemeljena.

Kot je navedeno že v razlogih izpodbijanega sklepa, zemljiškoknjižno sodišče dovoli vpis, če izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listine, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom vpis zahteva, če je vpis dovoljen po stanju zemljiške knjige in če iz zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis. V konkretnem primeru je bil vpis dovoljen na podlagi sodne poravnave, sklenjene pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani dne 18. 3. 2010 pod opr. št. P 1273/2009-IV. Izpodbijani vpis je v celoti skladen z vsebino sodne poravnave. V 3. točki prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi je določeno, da se vknjižba pravic dovoli med drugim tudi na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče ugotovilo obstoj, spremembo oziroma prenehanje pravice, katere vknjižba se predlaga. V drugem odstavku iste določbe pa je določeno, da se za pravnomočno sodno odločbo šteje tudi sodna poravnava.

Prvo sodišče je torej pravilno odločilo, ko je na podlagi sodne poravnave dovolilo predlagani vpis oziroma zavrnilo ugovor pritožiteljice. Zato je moralo pritožbeno sodišče tudi pritožbo pritožiteljice zavrniti, hkrati pa v skladu z določbo 2. točke tretjega odstavka 161. člena Zakona o zemljiški knjigi dovoliti izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Kot je navedeno že v razlogih prvostopnega sodišča bo morala pritožiteljica, če bo želela vzpostaviti prejšnje zemljiškoknjižno stanje, izposlovati to v postopku, v katerem je bila sklenjena sodna poravnava, ki predstavlja listino, primerno za vpis spremembe lastninskega stanja v zemljiški knjigi.